Bohinj - 3. 9. 2026

Skupina Posebna prijateljska potepanja gre na pot z regionalnim vlakom ob 5.34, enajst nas je, eden član je že na vlaku, ena članica se nam pridruži v Zidanem Mostu. 

Foto: Marta Brežan.

Z nekaj zamude prispemo v Ljubljano in si privoščimo kavo s prigrizki. 

Na novi Avtobusni postaji Ljubljana, ki se nam zdi lepo urejena, na peronu sedem čaka velika skupina na avtobus proti Bohinju (Ukanc) ob osmih. K sreči nam vsem uspe priti na njega in že brzimo proti sončni Gorenjski. 

K Bohinjskemu jezeru prispemo s skoraj polurno zamudo, izstopimo pri Hotelu Jezero, poiščemo stranišče, potem pa pomalicamo. V lepo urejenem parku pri spomeniku prvopristopnikom, ki so osvojili Triglav, posnamemo nekaj posnetkov, potem pa se napotimo preko mosta v smeri Stare Fužine.

Pri Cerkvi Janeza Krstnika opazimo odprta vrata in res si jo je mogoče ogledati za evro in pol po osebi (skupina nad deset). Presenečeni smo nad bogato opremo in posnetimi informacijami v več jezikih ter razlagami posameznih poslikav.

V Stari Fužini si ogledujemo lepo urejene hiše, veliko je cvetja, količina pripravljenih drv pa nakazuje prihod hude zime. V najstarejši gostilni v Bohinju Pr' Mihovc (že od leta 1820) si ogledamo staro glasbeno omaro, ki pa je baje pokvarjena, pa še vedno vredna 250 tisoč evrov. Za Planšarski muzej nimamo časa, pot nadaljujemo mimo ostankov nekdanje fužine in graščine barona Žige Zoisa. 

Spodnji posnetki: Marta Brežan, desno spodaj: Cveta Fakin.

Ustavimo se pri Hudičevem mostu, nato pa počasi ob Mostnici do njenih korit. Za vstop plačamo upokojenci dva evra in pol in obhodimo korita v obeh smereh. Malo manj vode je kot navadno, vendar se bistra voda blešči v globinah, polni kotle, šumi mimo kamnov ... Neverjetna umetnina narave! Za okras še nekaj ciklam, užitne gobe, ki jih najdemo, pa niso samo za okras. Na ovinku se malo okrepčamo, potem pa vrnemo v Staro Fužino.

Sonce je že dobro ogrelo ozračje, zato se spet zatečemo v Gostilno Mihovc, odžejamo, ne moremo pa se tudi upreti skutinim štrukljem z borovničevim prelivom in kepicami stepene smetane.

Pri Jezeru ne čakamo dolgo na panoramsko ladjico Zlatorog (druga je Triglavska roža), ki nas za osem evrov popelje do Ukanca. V Kampu je spet prilika za osvežitev, hišica s pijačami pri avtobusnem postajališču pa zaprta sameva. Avtobus ob 17.40 odpelje točno, v Ljubljano pa pripelje z zamudo in ne ujamemo vlaka ob 19.55, ampak se odpeljemo šele ob 20.45 z regionalnim vlakom. Okrog desetih smo v Sevnici.

S soncem obsijan dan ob vodi!

Video:

BOHINJ

Nastanek imena Bohinj. Ko je bog ustvarjal svet, je na koncu ugotovil, da ni napravil Slovenije. Ostalo mu je nekaj visokih gora, zelenih hribčkov in gričev z dolinami, nekaj ravnega polja in za dlan morja. Te ostanke je razprostrl na majhnem prostoru in oblikoval čudovito deželo, ki ima vseh lepot po malem. Čisto pa je pozabil tudi na eno dolino na Gorenjskem, zato je bil prisiljen sem umestiti najlepši del, ki si ga je sicer rezerviral zase. Bohinjci bogu pravijo "boh" in zato ime Bohinj za ta krasen kotiček pod gorami. 

Bohinjsko jezero je ledeniškega izvora, dolgo 4,1 kilometer in široko 1,2 kilometra, obala je dolga 11,35 kilometra. Zavzema površino 3,3 kvadratnega kilometra in vsebuje okrog sto milijonov kubičnih metrov vode, dovolj, da bi prekrila celo Slovenijo. Bohinjci pa pravijo, da je vode za en škaf, če je ta dovolj velik. Tako je to največje stalno naravno jezero v Sloveniji, pa tudi zelo globoko: le deset procentov je plitvejšega od deset metrov, dvajset procentov nad 40 metrov, največja globina pa je 44,5 metra. Vodo mu daje Savica, na obali in pod vodo je še več manjših izvirov (v celoti se voda izmenja trikrat letno), pod mostom v Ribčevem Lazu pa voda izteka kot Jezernica, z leve dobi po približno sto metrih še pritok Mostnica in skupaj tvorita Savo Bohinjko. Nad Jezerom se dvigata Vogar (1.054 metrov) in Pršivec (1.761 metrov) - najvišji okrog Jezera, nad drugi strani pa Vogel (1.535 metrov), ki je dosegljiv z nihalko.

Peš krog Jezera: okrog osem kilometrov po severni strani. Steza po južni strani je pol krajša, vendar je prva bolj naravna, daleč od avtomobilov, občasno sicer zmotijo kolesarji, ki pa na njej nimajo kaj iskati. Više po gozdu na južni strani poteka še Lovska pot(šest in pol kilometra).

Slap Savica (iz Ukanca 4 kilometre, potem 553 stopnic, vstopnina za upokojene: 4 evre, ima dva pramena: 78 in 25 metrov sta visoka.  Nekatere teorije predvidevajo, da bi se v prihodnosti kdaj združila, ko bo popustila kamnita vmesna stena.

Ukanc ima samo 45 stalnih prebivalcev, med zelenjem pa se skriva veliko počitniških hišic. Ime izhaja iz poimenovanja "u konc" - ljudje so bili prepričani, da je pod Komarčo konec sveta. 

Nihalka na Rjavo skalo (Vogel): kar oderuška cena 31 evrov za povratno karto za upokojene (v nesezoni 29). Vozi vsake pol ure, na uro lahko prepelje 950 oseb in pri tem premaga skoraj tisoč metrov v višino (s 569 na 1535 metrov). Leta 1962 je bila nihalka samo tovorna, od leta 1964 prevaža tudi potnike, leta 2001 so jo posodobili. Z zgornje postaje se odpre čudovit razgled na Bohinjsko jezero in proti Triglavu, više pa je mogoče priti od 2024 z gondolsko žičnico.

Dolina Voje in Korita Mostnice: iz Ribčevega Laza skozi Staro Fužino do Planinske koče na Vojah - 4,2 kilometra. Vstopnina za upokojene: 2,50 evra. Korita Mostnice so dolga dva kilometra, globoka do 20 metrov, najožje mesto le en meter. Voje so ledeniška alpska dolina, na koncu katere izvira Mostnica, ki tu oblikuje tri slapove: 20 metrov in dvakrat po pet. 

Hudičev most preko Mostnice stoji že od leta 1777, ko ga je dal zgraditi Žiga Zois za lažji prevoz lesa in rude s Pokljuke. Z gradnjo je povezana zgodba, ko naj bi delavci čez dan most gradili, zjutraj pa spet in spet našli porušenega. Na koncu so se razjezili češ, naj most kar hudič dela. In res se je pojavil in obljubil gradnjo, v zameno pa je hotel zase prvo dušo, ki bo prečkala most. Ko je bil most gotov, je eden izmed kmetov vrgel preko njega telečjo kost, za njo se je pognal pes in tako prvi prečkal most. Hudič je od jeze zamahnil z repom in porušil ograjo na mostu, ki še danes stoji, namesto ograje pa so nizki zidovi.  

Stara Fužina ima okrog 580 prebivalcev, znana je že iz predrimske dobe, v naselju stoji Cerkev svetega Pavla.

Planšarski muzej v Stari Fužini - nekdanja sirarna od leta 1883 do 1967, muzej je od leta 1971. Za tri evre vstopnine si je mogoče od devetih do treh popoldne ogledati kotla, prešo, orodje in pribor ter planšarski stan z opremo s planine Zajamniki iz leta 1849. 

Cerkev svetega Janeza Krstnika, katere začetek sega v 12. stoletje, je znana po gotski poslikavi z dvema belima hudičema, angeli imajo zobe in golšo, na freski ima sveti Krištof sedem prstov na nogi. Ohranjena je lesena glava svetega Janeza Krstnika - takih je samo pet na svetu. Kor je pa v obliki gorenjskega ganka.

Cerkev svetega Duha v baročnem slogu je iz leta 1743. Zgradili so jo po hudi suši, zato je streha v obliki kamelje grbe kot simbola za vir vode.

Štirje srčni možje so v treh dneh 26. 8. 1778 kot prvopristopniki osvojili Triglav. Nanje spominja kip Stojana Batiča v Ribčevem Lazu iz leta 1978, ki je visok 2864 milimetrov - tisočkrat manj kot Triglav. V Wikipediji lahko preberemo:

Prvi pristop v pogorje Triglava se je zgodil avgusta 1777, ko je skupina pohodnikov, v kateri sta bila med drugimi Balthasar Hacquet (po rodu Francoz) in Lovrenc Willomitzer (zdravnik iz Stare Fužine, po rodu iz Ogrske), na naročilo Žige Ziosa izvedla odpravo iz Srednje vasi do Velega polja. Na vrh Triglava se zaradi slabega vremena niso odpravili, le Hacquet se je uspel povzpeti na Mali Triglav. Prvi dokumentiran vzpon na vrh Triglava se je zgodil čez eno leto, 26. avgusta 1778, na Zoisovo pobudo, ki je za prvopristopnike razpisal nagrado. Uspešen vzpon so izvedli štirje domačini iz Bohinja: Luka Korošec (rudar iz Gorjuš), Matevž Kos (rudar iz Jereke), Štefan Rožič (lovec na gamse) in že omenjeni Willomitzer, ki je vodil odpravo. Hacquet v svojem delu Oryctographia Carniolica opisuje, da je na vrh prvi, morda odkar svet stoji, stopil Luka Korošec. Ostajajo ugibanja, ali je bil to prvi vzpon na vrh v zgodovini ali pa je to uspelo komu že pred tem.

Viri: Wikipedia in druge spletne strani.