Zaradi Miklavževih obiskov in bližnjega cilja krenemo na pot pol ure kasneje, pa je kljub temu še malo temačno, ko na Lazah stopimo iz avtomobilov. Sneg nam sveti na poti, sonce pa je nekje daleč za oblaki.
Pogumno koračimo po cesti mimo Drušč, razgledi se nam izboljšujejo.
V dolinah je drevje kar zasuto s snegom, tu po grebenih pa se je že otreslo belega bremena.
V bližini Telč se nam pogled odpre vse do Gorjancev. Cesta je splužena, le tu in tam je na njej kakšna krpa snega, bolj zahrbtni pa so kosi ledu, na katerih ti lahko spodrsne.
Na Bojniku po uri in pol hoje najdemo toplo zavetje v zidanici Slavice in Toneta, ki se jima zahvalimo s skromno pozornostjo. Ob kuhanem in surovem vinu ter malici postajamo vse glasnejši in tudi kakšen vic pade.
Kar težko se je spet spraviti nazaj, ampak dežja pa res ne bomo čakali. Ta nas začne blagoslavljati, ko se na Lazah spet vkrcavamo v vozila. Nam je prav, saj bomo kmalu pod domačimi strehami.
Več fotografij:
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar