Študijski krožek Spoznavanje naravnih vrednot je optimističen, ne bojimo se dežja. Z avtomobili se popeljemo skozi Krmelj, Šentjanž, zagledamo mavrico nad Rupo, potem pa naprej do transformatorja na križišču pri Kalu. Ta Kal naj bi bil uradno spet pri Krmelju, čeprav je bliže Šentjanžu.
Spustimo se proti naselju, ob poti pa opazimo po drevesih neverjetno veliko bršljana, katerega stebla so ponekod debela kot zapestje. Na drobno začne rositi, ampak mi se ne damo: pelerine, vetrovke, dežniki - vse nam pride prav in dež je tisti, ki mora popustiti. Našo pozornost pritegne tudi kapelica, v kateri teče voda studenčka izpod oltarčka. Ko se po grebenu bližamo nekdanji šoli in cerkvi Svetega Martina, se že jasni. Z nami je Lojze, ki je iz teh krajev doma, in za nas obuja spomine na čase svojega šolanja in kaže, kje so igrali med dvema ognjema, na strminah pa imeli več stražarjev, ki so lovili žogo. Prijazni domačin nam odklene vrata cerkve iz prve polovice 16. stoletja, v kateri je najstarejši oltar Svetega Antona, poleg njega pa je še oltar Svete Lucije in glavni oltar Svetega Martina. Sprehodimo se po pokopališču in komentiramo priimke, sorodstvene vezi.
Pod mogočnim drevesom pri stari šoli merimo jakost energije, naenkrat posije sonce in naše sence se prevesijo v dolino Grdega grabna, kjer je tudi veliko področje grdo podrtega drevja. Mimo križa jo mahnemo v hrib, kjer se tudi moramo izogibati polomljenim vejam. Na Branskem se ob zapuščenih in delno zapuščenih zgradbah spomnemo tragedije iz sedemdesetih let, ko je bilo zaradi spora med sosedoma nekaj ljudi mrtvih. V gozdu zaslišimo motorno žago in ne moremo verjeti, da je sedeminosemdeset let stari Lojzetov brat tako spreten z njo. Malo pokramljamo z njim, potem pa se podamo v gozdove Jatne do spomenika dvema kurirjema, ki sta bila tu ubita februarja 1945.
Malo se okrepčamo, potem pa cesti in bližnjicah pridemo v zaselek Gradec, ki uradno spada pod Kladje pri Krmelju. Tu se poslopja petih gospodarjev stiskajo drug k drugemo pod kamniti breg, da bi pustila več prostora travnikom, pašnikom in njivam. Na Lojzetovem domu nas pogostijo s pijačo in prijaznim pogovorom o pogojih reje živine in odkupa mleka.
Ko se spuščamo, na levi strani pogledujemo proti Osredku in Leskovcu, na desni pa se nam pod Vihrom skriva Svinjsko - cilj našega naslednjega pohoda. Na gričku pod vasjo so komaj zaznavne ruševine gradu, ob katerem naj bi bila globoka jama z zakopanim zlatim teletom, nad vasjo pa naj bi bili iz zraka vidni keltski okopi.
Vrnemo se k vozilom in v Krmelju ob kavici dopolnimo zapisnik. Škoda bi bilo na tak dan ostati doma!
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar