Sreda je in 16 slušateljev in slušateljic študijskega krožka Spoznavanje naravnih vrednot pri Društvu Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica je na poti. Zapeljemo se po dolini Mirne do Gabrja in pri Dornikovi domačiji ne vemo prav, kje smo. Na eni hišni številki piše Gabrje, na drugi pa Križišče, enajstka pa je na obeh.
Važno pa je, da je dovolj prostora za parkiranje in tu lahko začnemo sprehod ob Kameniškem potoku. Od začetka je dolina še široka, potem pa vse ožja. Poleg Dornikove so daleč naprej še dve osamljeni hiši, samo ena izgleda občasno obljudena, ena pa je zapuščena.
Temu predelu pravijo tudi Pekel, vendar nam ni hudega: uživamo ob šumenju mogočnega potoka, občudujemo lepe jesenske barve, le podrto drevje nam občasno oteži pot. Se je treba pač skloniti, bolj visoko prestopiti, obiti po travniku ali gozdu - skratka prava trim steza.
Začnemo se vzpenjati proti Brinju, kjer postojimo ob kapelici, ki je postavljena v zahvalo Jožefu Repšetu - prvemu posestniku na Brinju. Na žalost zaradi megle ni razgleda, okrepimo pa se s posebno kačjo slino dveh okusov in keksi. Po gozdni poti se spet vzpenjamo in Kamenško nas pozdravi s soncem.
Oziramo se proti Kumu, Leskovcu in Brunku, potem pa nas spet zagrne megla. Samo malo se spustimo in že smo pri zidanici Bregar, kjer nas gostoljubno pogostijo.
Kar zasedimo se ob klepetu in ogledovanju ureditve prostorov, potem pa krenemo proti Kamenici. V globeli pod cesto je ogromno polomljenega drevja, sneg je napravil res veliko škodo.
V vasi nas pozdravljajo le psi, v objektiv pa lovimo simpatične zelene krivulje njiv in travnikov ter fotogenično cerkvico v objemu tega zelenja. Še spust skozi gozd in spet smo pri Dorniku - vendar na drugi strani potoka.
Previdno prečimo brv in se odpeljemo v sončno Sevnico.
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar