Dolina Vrata - 15. 8. 2017

Običajno vstajanje ob petih, pred šesto večina odide na Jerebikovec. Meni je ostal v bolj slabem spominu kot zelo strm vzpon in tudi tak spust, zato se odločim, da ostanem z Milko in Majdo.Odpeljemo se ob pol sedmih in v Kranjski Gori obiščemo trgovino, da obnovimo zaloge hrane. V Mojstrani nameravamo obiskati Slovenski planinski muzej, ampak najprej "sprehod" v Vrata. Ker ne vemo, do kod je dovoljena vožnja z avtomobili, parkiramo že malo iz naselja. Zdaj pa pot pod noge! Najprej do slapa Peričnik, ki ima neverjetno veliko vode. Ta pada z višine 52 metrov, zgornji slap pa meri 16 metrov. Segam po fotoaparatu in na mojo grozo ugotovim, da je ostal v Zavetišču. Ta se mi le redko zgodi, mogoče enkrat na leto in to izgleda, da je prav danes.

Vir fotografije. 

Po levi strani se povzpnemo do slapa, do zgornjega pa ne upamo, ker pot ni zavarovana. 

Foto: Milka Požun.

Kapljice vode pršijo na vse strani, prijetno sveže je, še posebno, ko se podamo na pot pod slapom. Obiskovalcev je veliko, številna je skupina z Malte, za katero vodič pravi, da so se ji na Gorenjskem odprla nebesa. Do ceste se spustimo po drugi stran, kjer je steza širša in lažja. Ker nam je še premalo hoje, nadaljujemo pot po dolini Vrat. Kolikor se da, se izognemo cesti in sledimo Poti Triglavske Bistrice. Vode in gozdnih stez sta še posebno veseli obe labradorki, ki sta danes z nami. 

Vir fotografije. 

Meni je še posebno všeč Galerije s skalnatimi spodmoli, deli po cesti se pa res vlečejo in so zoprni zaradi gostega prometa. Avtomobili so parkirani, kjer je to le mogoče, mimo nas sopihajo kolesarji, še najmanj nas je pohodnikov. Parkirni prostor je zatrpan in avtomobili so parkirani že med kravami na travniku pred Aljaževim domom.  

Vir fotografije. 

Po številu obiskovalcev se vidi, da je sezona na višku, pa še praznik je danes. Poiščemo si prostor na deskah v senci, malicamo, se sprehodimo okrog kapelice in skale za plezanje, potem pa krenemo nazaj. Pot nazaj se nam zdi še daljša, zato se pri slapu Peričnik Majda odloči, da bo štopala in šla iskat vozilo v Mojstrano. Vroč dan je in to skrajšanje poti se kar prileže. Za Slovenski planinski muzej je pa zmanjkalo časa.

Milka nam pripravi rižoto in zeljno solato, Sonja in Stane iz Bele krajine pa nas pogostita še z dvema belokranjskima pogačama. Dan vreden praznika!

Do Slapa Peričnik in potlej naprej:
Galerije in Bistrica - Vrata okej! Ti dreja ...