Ob osmih kljub dežju na parkirišču pri rondoju v Šmarju (Sevnica) sedem - ne palčkov ali palčic, ampak članov in članic Ponedeljkove skupine Planinskega društva Lisca Sevnica. Zapeljemo se do nekdanje žage v Dolenjem Boštanju in napotimo proti Zapužam.
Ob nas hrumi narasla Mirna, ki ima barvo bele kave. Pot je mokra, delno blatna, travniki namočeni.
Pri ribogojnici Ribiškega društva Sevnica zavijemo ob Rajnskem potoku, ki je tudi bogat z vodo in na nekaj mestih poskakuje preko kamnov.
Toliko je narasel, da ga je težko prečkati, pot nadaljujeta le dva, ostali pa se vrnemo na Radno in
zatečemo v toplo zavetje Gostišča Felicijan na kavo.
Meni je hoje premalo, zato se po poti za pešce ob Savi napotim proti brvi čez Savo, kjer se meša umazana voda Mirne s precej bolj čisto savsko.
Podobno je pri izlivu Sevnične v Savo, tudi ta prinaša blato veliko hudournikov, ki pritečejo v njo.
Pod mostovi v Šmarju kar hrumi od moči vode, seveda pa je bil njen vodostaj v preteklosti večkrat še veliko veliko višji.
Ob odhodu je bila v Sevnici temperatura štiri stopinje, v Boštanju je padla na tri, ob povratku je spet štiri. Kljub temu mi je od hoje prijetno toplo, pa tudi ob misli, da sem premagala misel ostati zaradi dežja doma. Tudi pohod na tih deževen dan je lahko doživetje.
Jesen pa se počasi poslavlja.
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar