Prva nedelja v novem letu je in po tradiciji hodimo Posavci, posebno pa še Sevničani, na Bohor. Zato tudi Ponedeljkova skupina Planinskega društva Lisca Sevnica izjemoma "deluje" v nedeljo. Zbiranje ob običajni osmi uri na parkirišču pri rondoju v Šmarju, še novoletne čestitke in z dvema avtomobiloma na pot, ker nas je devet. Ob klepetu hitro mine vožnja po dolini Sevnične, mimo Stare Žage do Netopirja (Federmausa/Fledermausa).
Ko ugotovimo, da je do koče na Bohorju samo še 45 minut hoje, se le odpravimo naprej peš.
Cesto so precej razširili in nasuli veliko peska. V gozdu pa je veliko podrtega drevja. Tu in tam so lise snega in leda na cestišču in ob njem. Ves čas pa šumi veter.
Na križišču pri križu srečujemo pohodnike in pohodnice, ki prihajajo iz smeri Mrzla Planina. Ljubo in Vinko se odločita za vzpon na Javornik, ostali pa nadaljujemo pot proti koči.
V prijetni svetli sobi s kaminom se okrepimo z zastonjskim čajem, ki ga primerno shladimo in dezinficiramo. Vse za zdravje. Oskrbnik nam zagotovi, da nam lahko ponudi vse jedi, ki so napisane. Na tabli pri vhodu, seveda.
Grem v izvidnico in ponudba je res velika, zato jo preprosto fotografiram, potem pa poročam. Mimogrede se tudi naučim, kako na prikazu fotoaparata posnetke povečam in premikam.
Večina se odloči za vampe, nekateri za ričet, zraven je še dober kruh in vsi smo zadovoljni. Seveda ne sme manjkati kavica.
V kočo pride večja skupina iz Krškega in pozdravljanja in čestitanja ni ne konca, ne kraja.
Posnetek Vinka Šeška.
Po obveznem skupinskem fotografiranju se odpravimo nazaj v dolino. Vmes srečamo še naše planinske prijatelje in prijateljice iz Brežic, s katerimi si tudi voščimo in skujemo nekaj načrtov za bodoče. Pri križu je treba povedati kakšno šalo, tudi te tradicije ne pozabimo. Oba konjička na bencin nas potrpežljivo čakata na parkirnem prostoru in varno pripeljeta domov.
Za 5,2 kilometra dolgo pot in krajše postanke smo rabili eno uro, 41 minut in 32 sekund. In uživali vsako sekundo, sploh pa postanke!
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar