13 nas je, pa to sploh ni nesrečna številka, če si bomo znali organizirati zanimivo dopoldne. Štiri avtomobile rabimo, ker bomo enega pustili na Logu za transport ob zaključku pohoda.
Pri Ribniku Loke, ki so ga zgradili v sedemdesetih letih, upravlja pa ga Ribiška družina Sevnica, rahlo prši. Ravno toliko, da ne veš: bi odprl dežnik ali ne. No, kasneje jih, vsaj za nekaj časa, res odpremo. Ribiški dom odprejo šele ob dvanajstih, torej: pot pod noge.
Levo vodi markirana pot po sevniški občini, priti je mogoče tudi k mogočni Ruparjevi bukvi, - najdebelejši v Posavju. Malo naprej se odcepi cesta za Impolje, nas pa zanima naslednjo odcep na levo proti Orlam. Ob ograjo ugibamo, če je na travniku še kaj polžev, predvidevamo namreč, da je ograda namenjena njim.
Cesta zavije ostro na desno in že smo v kraju Dolnje Orle z 32 prebivalci. Že takoj na začetku nas pozdravi nova Marijina kapelica, pred katero stoji novoletna jelka (smreka).
Zadnji posnetek je delo Nevenke Vahtar.
Kmalu v vrsti pred njo stojimo tudi mi, da napravimo skupinsko sliko.
Foto: Nevenka Vahtar.
Prijazni sosed nam razloži, da je to vaška kapelica, ki so jo zgradili leta 2010, za gospodarskim poslopjem pa se skriva veliko starejša - 300 let naj bi bila stara.
Vas je strnjena, poleg starih hiš je skoraj obvezno še novogradnja.
Nad njo se raztezajo slikovite terase: na nekaterih so še vedno njive, na drugih travniki. Veliko dreves je odetih v košati bršljan.
Vztrajno se vzpenjamo in pridemo do Gornjih Orl z 48 prebivalci. Na ovinku je križ s Kristusom, ki je precej atletske postave. Na kmetiji blizu gojijo zajce, v hlevu pa še nekaj meketa. Sicer zaradi megle nimamo pravega razgleda, malo pa se le pokaže greben z naseljem Impolje.
Na Orlski Gori pa spet vidimo samo najbližje trte. Bo treba priti sem ob lepšem vremenu. Opazimo tudi veliko vodnih virov, ki so dobro oskrbovani.
Cesta proti Logu se hitro spusti, pa spet malo zravna na Golem Vrhu, ki je že zaselek Loga.
Preseneti nas velika brunarica, ki tu raste. Kasneje izvemo, da je last gostilničarke Felicijanove z Radne. Nekaj posebnega je obisk pri upokojenki, ki ima stare avtomobile, med njimi tudi jaguarja.
Od nje se nam odpira tudi lep razgled proti Pečju in Sevnici: na trenutke celo sonce vklopi svoj žaromet.
V njegovih žarkih se kot biseri lesketajo kapljice na grmovju.
Ob cesti je veliko teloha, sploh na hribu blizu potoka Mivka, takoj, ko pridemo na Log.
Foto: Nevenka Vahtar.
Opazimo celo že prve zvončke. V starem delu Loga je še en potok, na katerem je stal mlin na turbino. Oglasimo se tudi na pokopališču pri cerkvi Najdenja svetega Križa in najdemo marsikateri znani priimek.
Cerkev ima po nekaterih podatki romansko, po drugih gotsko osnovo, zvonik pa so prizidali leta 1739.
Na južni fasadi so ostanki freske iz časa okrog leta 1400. Močno so jih poškodovali tudi s samovoljnim ometavanjem. Ob naslednjem obisku si bomo skušali ogledati tudi notranjost.
Pod cerkvijo se razteza planota s polji, malo niže ob Savi so polja z zanimivimi kozolci in starim mostičkom iz časa splavarstva,
pogled pa nam že uhaja tudi proti Sevnici in Boštanju.
Nevenka zapelje šoferje po njihove avtomobile, potem pa v Baru Verica Janc uživamo ob kavi, čaju in klepetu. Ugotovimo, da so prebivalce iz krajev, kjer smo hodili, Nemci med drugo svetovno vojno izselili, naselili nekaj Kočevarjev, veliko hiš je bilo opustošenih. Blizu Loga so do leta 1890 kopali svinčeno rudo. Danes je Log naselje s 350 prebivalci, ki je znano po dobrih športnikih: prirejajo maratonske turnirje v nogometu, tekmovanja v vlečenju vrvi, kdo ne pozna rokometaša Blaža Janca. Police v baru so polne pokalov. Lokal nas "časti" še z žgano pijačo in vžigalniki, gotovo se bomo sem z veseljem vračali. Ko odzvoni poldne, se tudi mi odpravimo proti domu.
V treh urah in štirih sekundah smo prehodili 6,78 kilometra, kar sicer ni veliko. Smo si pa podrobno ogledali stvari ob poti, se o marsičem pogovorili in poklepetali z ljudmi. To gotovo šteje več kot vsako hitenje. Porabljene kalorije pa smo sproti nadomestili s sladkim prigrizki.
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar