6. 10. 18

Laze, Primož, Sevnica - 1. 10. 2018

Osem od Ponedeljkove skupine Planinskega društva Lisca Sevnica se nas po srečanju na parkirišču pri rondoju v Šmarju (Sevnica) z dvema avtomobiloma odpravi do strelišča pod Lazami. 


Do tja vodi asfaltirana cesta, tudi peš potem napredujemo v hrib po poti, ki so jo za spravilo lesa precej razširili. Kmalu na desni zapoka: policisti vadijo streljanje. 


Sopihamo po poti levo od vrha Kremenca, ki je delno zarasla, včasih pa je morala biti širša in dobro udelana. 


Pridemo na jaso z lovsko prežo, kjer žalostno propada les, 


kmalu pa h Krajnčevim, kjer ravno nekaj delajo v vikendici. Še malo skozi gozd, kjer je na tleh že nekaj kostanja, in že smo pri nekdanji Krnčevi domačiji na Lazah




Namesto stare hiše tu stoji brunarica, nekdanje njive so pašniki, ostala pa sta še kozolec in kapelica, ki je v bistvu vodnjak. 




Začnejo se nam odpirati razgledi na vse strani in na megleno morje v dolini. 



Pri televizijskem pretvorniku in domačiji ob njej je po novem obora z jeleni, ki nam nekaj časa pozirajo. Po lepi gozdni poti pridemo na cesto in malo kasneje na križišče cest Sevnica - Telče in odcepa proti Primožu. 


Ta del že dobro poznamo: vendar nas vedno znova razveseli pogled na Rogačice in Drušče, jezi pa nas ambrozija ob cesti. 


Pri Elčki in Vinku na Primožu (Češnjice) si privežemo dušo s frakeljčki žganega, pomalicamo, potem pa je treba nazaj. Dva šoferja pošljemo naprej, mi pa na Lazah zavijemo navzdol po cesti proti Boštanju in Sevnici 


in se pri križu blizu Konjskega "vkrcamo" v avtomobila.



Programa za danes pa še ni konec: Elka vabi na praznovanje 90-letnice v Pizzerijo Rondo. Veselo je snidenje z nekdanjimi pohodnicami in pohodniki, Elki pa podarimo vokvirjeno fotografijo Sevnice, ki jo je v nočnem sijaju imenitno ujel Vinko Šeško. Zraven spada še trta z grozdi, na terenu nabran šopek in druga darila. In voščilo:

Nas vleče v planine, nas vleče v gore, kjer čas hitro mine, zaigra nam srce. 
S sabo popeljem prijateljev si, v družbi veseli pozabim skrbi.
Narava nam daje lepote, moči, pesem ptic lepša trenutke in dni.

Elka, hvala ti, ker si nas zapeljala in popeljala s sabo!  Prijetni spomini na to naj ti polepšajo korake ob Savi in naj jih bo še veliko, veliko …

Elka naša ljubljena eno leto več spet 'ma:
trikrat po trideset zdaj je samo, Elka je naša dokaz nam za to.
Naj te žar vseh lepih dni nikdar več ne zapusti! Sreče in zdravja želimo ti vsi, življenja radosti!

Foto: Vinko Šeško.
V obujanju spominov čas hitro mine, vsi skupaj pa si želimo, da bi tako čili dočakali Elkina leta.

Video:



       

Ni komentarjev: