Šest nas je zbranih od Ponedeljkove skupine Planinskega društva Lisca Sevnica ob osmih na parkirišču pri rondoju v Šmarju (Sevnica), štirje pa se nam pridružijo kasneje.
Z dvema avtomobiloma se odpeljemo na Lukovec in parkiramo pri igrišču.
Mahnemo jo preko travnikov do križa, potem pa po cesti v smeri cerkve svete Marije Magdalene.
Naokrog se nam odpirajo razgledi, deloma so zakriti z meglo in oblaki.
Pri cerkvi se začnemo vzpenjati v gozd in pozdravi nas teloh, dolina proti Preski pa je vsa ozaljšana z dvema vrstamo praproti. Vedno mi je ljuba ta pot zaradi lepot narave, manj pa zaradi žalostnega spomina na ubitega poljskega vojaka ob njegovem grobu. Že po koncu druge svetovne vojne je domačin tu srečal dva ubežna vojaka poljskega rodu v nemških uniformah. Prosila sta ga, naj ju pusti, ker imata doma družini, vendar je domačin streljal: enega je ubil, drugi je pobegnil.
Hodimo po mokrem listju in ostankih kostanja, prečkamo cesto, ne gremo levo na Poganko, kar naravnost je mahamo spet po gozdu proti Primožu.
Gozdne poti je kmalu konec, zdaj nas čaka nekaj časa cesta z lepim razgledom na vas Rogačice.
Od Primoža naprej jo spet uberemo med njivami in pogledujemo na desno na Rogačice in Drušče.
V "našem zavetišču" pri Elčki in Vinku na Češnjicah v kaminu plapola ogenj, ogrejemo se pa lahko tudi z vsebino frakeljčkov.
Drugi posnetek je delo Vinka Šeška.
Pred kratkim je Vinko praznoval rojstni dan in danes imamo pravo pojedino z "Češnjiškim loncem", v katerega je stopilo tudi meso divjačine, sledi narezek in jabolčni zavitek. Pridno zalivamo s tremi vrstami vina, pa še dodatno s Slavičinim in Tonetovim, prileže se tudi jabolčnik in zadiši po kavi. Da bi še kam hodili? Ni govora!
Prav počasi se odpravimo nazaj proti Primožu,
potem pa se spustimo na Lukovec, kjer začudeno ugotovimo, da zlahka z enim pogledom vidimo kar tri cerkve.
Zelo naporno dopoldne: kulinarično, ne zaradi hoje. Vinko, vse najboljše!
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar