Sredini fotografi so me prijazno povabili, da se jim popoldne pridružim na obisku pri pinožah. Te ptice s severa pridejo k nam predvsem takrat, ko lahko v gozdovih najdejo dosti hrane - predvsem bukovega žira. Lahko jih je več milijonov, tudi letos omenjajo tako število.
Skozi Radeče in naprej po dolini Sopote se nas pet pelje z avtomobilom, zaradi dela na cesti je treba malo po hribih,
končno pa parkiramo na zasneženem grebenu nekje med Veliko Presko in Polšnikom, ki ga lepo vidimo malo niže.
Postopamo po cesti in čakamo. Po dolini od Polšnika najprej priletijo manjše jate, potem pa so vse večje in nazadje nad nami šumi kot v čebeljem panju.
Nekatere skupine v letu zavijejo, se obrnejo, potem pa izberejo malo drugačno pot. Ne moremo verjeti, koliko se jih vrača v gozd na prenočevanje.
Nekaj sončnih žarkov obsije Polšnik in hribe za njim, ampak ptice skoraj zakrijejo pogled. Ko je svetlobe vse manj in nas kljub toplim oblačilom že malo zebe, se odpeljemo v dolino in obiščemo še spalnico teh ptic.
Tu šele vse vrvi od drobnih telesc in perutničk.
V Radečah ob kavi podoživljamo vse, kar smo videli in slišali, predvsem pa se sprašujemo, kako ptice daleč na severu sploh "zvedo" za obilno letino žira. Tudi, če ga ne bi bilo, bi verjetno priletele, ne bi pa se zadrževale dlje časa.
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar