Ob pol sedmih je napovedan odhod avtobusa z Avtobusne postaje Sevnica na sobotni izlet Planinskega društva Lisca Sevnica. Pri Prahovih preko ceste ni nobenega avtobusa, torej bo res treba na avtobusno postajo. Tam se nam pridruži še številčna skupina iz Trbovelj, po poti pobiramo Krčane in Brežičane, tako nas je skupaj na izhodišču poti pri Gostilni Šekoranja na Bizeljskem okrog 70. Darinka Avguštin in Planinsko društvo Lisca Sevnica sta dala pobudo, da bi oživili hojo po Zasavski planinski poti, Meddruštveni odbor Planinskih društev Zasavja je pobudo podprl in danes bomo prehodili prvi del poti. Pot od Bizeljskega do Kuma je dolga okrog 200 kilometrov in je druga najbolj obiskana planinska pot v Sloveniji. Začetek hoje po njej sega v leto 1960.
Po ogrevanju s toplimi napitki v gostilni ob osmih sledijo nagovori predsednika Meddruštvenega odbora Planinskih društev Zasavja Jožeta Praha ter predstavnikov društev in naravovarstvenih odsekov.
Vodniki Planinskega društva Brežice popeljejo kar dolgo kolono najprej med vinograde: polagamo se vzpenjamo in uživamo v razgledih. Sonce prijetno sije, vendar je zrak mrzel, sploh, če zapiha še veter.
Pod cerkvijo svetega Vida v zaselku Bošt, ki je verjetno bila zgrajena v 16. stoletju in včasih obdana z obrambnim zidom, občudujemo lepo ohranjeno staro hišo,
malo naprej pa se čudimo suhemu neobranemo grozdju v vinogradih.
Pri kapelici v naselju Vrhovnica malo postojimo,
potem pa se odpravimo naprej po cesti med gozdovi, mimo posameznih hiš, na levi pa nas spremljajo vrhovi Orlice.
Hoja postane prijetnejša, ko zapustimo asfalt in zakorakamo na gozdno cesto.
Pri informativni tabli o bukovih gozdovih Orlice se okrepimo z malico,
potem pa hodimo po ožji gozdni poti, se malo dvigamo, pohodimo kakšen mali zvonček, pogledamo zanimivo kapelico ob poti, predvsem pa občudujemo razgled, ki se odpira proti severu.
In že smo pri prvi hiši v naselju Osredek pri Podsredi, kjer nam predstavnica Kozjanskega parka predstavi svojo ustanovo in naravne znamenitosti tega področja. Pri skupini hiš, kjer je križišče pohodniških poti, se oziramo na vrh s spomenikom tolarju, ki smo ga nekateri že večkrat obiskali.
Zdaj pa nadaljujemo hojo proti Gradu Podsreda po planoti z razgledi, občudujemo telohe, potem pa gre pot navzdol.
Grad, katerega začetki segajo v 12. stoletje, je sicer pozimi zaprt,
mi pa tu zaključimo svojo pot s pozdravi v slovo in simboličnimi darilci organizatorjem.
Foto: Vinko Šeško.
Še skupinska slika in obljuba, da se bomo 16. marca napotili naprej do Bohorja.
Z avtobusom se vračamo skozi Bistrico ob Sotli, Globoko, Pohanco, Krško ... Poslavljamo se od prijetnih pohodnikov in pohodnic in smo veseli lepo preživetega dneva.
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar