14 nas je zbranih od študijskega krožka Spoznavanje vrednot v okviru Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica ob osmih na parkirišču v Šmarju (Sevnica) in z avtomobili se odpeljemo v Krško, kjer nas že čaka Sonja, ki nam bo danes pokazala lepote Krakovskega gozda in Krškega polja.
Malo pred Kostanjevico zavijemo na desno proti Leničevemu domu s 40 ležišči, ki je v lasti škofije Novo mesto in ta tu organizira srečanja ter duhovne vaje. Upam, da vsaj oni izkoristijo izvir tople vode Topličnik v bližini.
V majhnem betonskem bazenčku se nekdo namaka in vprašamo, če ima voda iz globine 800 metrov res 35 stopinj. On jo ocenjuje na 33 in nas povabi noter, baje je prostora za 12 ljudi. Izgovarjamo se, da nimamo kopalk, on pa odvrne, da jih tudi on nima.
Po gozdni cesti se napotimo v Krakovski gozd, ki meri skoraj tri tisoč hektarov in je največji kompleks nižinskega poplavnega hrastovega gozda v Sloveniji. Včasih je bil last samostana, tudi danes je večina površine v rokah cerkve.
Ob poti nas pozdravljajo podlesne vetrnice, veliki pomladanski zvončki, žafrani, petelinčki,
dacijski pljučnik (ta je enobarven), morske čebulice, rumene pasje čebulice, tevje ...
Pridemo do potoka Senuša in njegovega pritoka ter občudujemo odseve dreves in grmovja v vodi,
najbolj nestrpni pa smo, kdaj bomo zagledali močvirske tulipane ali močvirske logarice.
Letos jih ni veliko na začetku travnika, ko prečkamo potok po mostu,
treba se je potruditi na drugi konec, kjer pa jih odkrijemo v vsej njihovi lepoti.
Sonja nas opozori na invazivno oljno bučko, ki objema grmovje in zatira domače rastje.
Na žalost pa na travniku odkrijemo tudi kar velik kup odpadkov.
Na povratku zavijemo še po ravni cesti proti pragozdu.
Tu so vedno še posebno lepi odsevi dreves v vodi, ob drevesih pa drobni vrtički kalužnic in velikih zvončkov (kronic). Vmes se že kažejo poganjki močvirske perunike, ki bo konec maja ali v začetku junija s svojimi rumenimi cvetovi krasila gozd.
Ustavimo se na robu pragozda: to je okrog 40 hektarov velik zavarovani del gozda od leta 1952, kjer rastejo mogočni dobi v višino do 40 metrov, stari pa so lahko tudi 200 let. Med mogočnimi, že padlimi drevesi, najdemo lahko pravo bogastvo gob, veliko dvoživk živi tu, zavetje pa najdejo tudi različne vrste ptic.
Foto: Nevenka Vahtar.
Na trhlih deblih in mizi s klopmi je premokro, zato se kar stoje malo okrepimo s hrano, potem pa vrnemo do avtomobilov.
S tem pa našega raziskovanja še ni konec: Sonja nas popelja še na travnik blizu vasi Brege, kjer se veselimo še cvetov navadnega kosmatinca.
Za ta dan je bil napovedan dež, res šele popoldne, ampak človek nikoli ne ve. Vreme se je lepo držalo napovedi in nas ob toplih napitkih v Leskovcu pri Krškem celo nagradilo s sončnimi žarki.
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar