Ponedeljkova skupina Planinskega društva Lisca Sevnica je bila na prisilnem "dopustu" od devetega marca. Vsak je hodil po svoje, skupinsko pa zaradi koronavirusa nismo upali. Danes zjutraj je bil poseben občutek malo pred osmo zjutraj spet oditi na zborno mesto na parkirišču pri krožišču v Šmarju (Sevnica).
Vmes so me v Naselju heroja Maroka pozdravili še cvetovi tulipanovcev, ki pa že odcvitajo. Vseh devet se nas zbere in pozdravimo se bolj od daleč, ne pozabimo pa tudi na praznik (Dan mladosti): "Lepo je v naši domovini biti mlad" spremenimo v "Lepo je v naši domovini biti star in mlad po srcu".
S tremi avtomobili se odpeljemo pod sevniški grad
in se napotimo proti Florjanski ulici - najdaljši ulici v Sevnici.
Na levi vidimo njen del po grebenu, po katerem bomo hodili proti Škovcu, po nižjem na desni pa se bomo vračali.
Kmalu se nam začnejo odpirati razgledi od Boštanja do cerkve svetega Roka,
niže pa deli Drožanjske ulice.
Če se ozremo nazaj, se nam grad že malo skriva,
na desni pa vidimo vse do Podvrha.
Na travnikih in pašnikih v strmini med Drožanjsko in Florjansko cveti neverjetno veliko grmov šipka.
Ko cesta zavije in se obrne spet proti jugu, mi še kar vztrajamo in hodimo po lepi gozdni poti.
Foto: Vinko Šeško.
Spet na planem Vinko napravi skupinski posnetek, potem pa se tudi mi obrnemo. Mimo nekaj hiš,
Foto: Vinko Šeško.
kmalu pa nas Vinko Govekar usmeri v gozd, po katerem spet uživamo v zelenju in mehki podlagi za hojo.
Kar hitro se znajdemo med hišami dela Florjanske ulice, kjer je treba pozdraviti nekaj znank,
potem pa nazaj na parkirišče pod gradom. Kar stoje si privoščimo malico in jo zalijemo z rdečo kapljico iz Šeškovega vinograda, potem pa še z belo iz Kraljevega. Dobro smo okrepljeni za nadaljevanje programa: sprehod na grad,
občudovanje cvetočih vrtnic in uživanje v razgledih.
V Tednu gozdov od 25. do 31. maja je na gradu odprta razstava Vinka Šeška pod naslovom Skrbno z gozdom.
Avtor nam razloži, kako je od prvotnih stotih posnetkov z glasovanjem prisotnih na eni izmed Planinskih uric v Zavetišču pod svetim Rokom ostalo trideset fotografij, ki so razstavljene v atriju.
Naslove so tudi predlagali prisotni na istem dogodku, na ličnih panojih pa je dovolj prostora za zapis misli obiskovalcev in obiskovalk. Vinko še poudari, da naj bi na pohode v naravo ne hodili samo ob razlagi strokovnjakov, doživljal naj bi jo vsak po svoje, na koncu pa bi lahko strnili vtise.
Vsak posnetek te po svoje pritegne, vsi pa posebno "zaživijo" v tem delno odprtem prostoru.
Pohod je treba zaključiti s kavico, ovrednotenjem pohoda in načrti. Spustim se po precej zaraščeni stezi v stari del Sevnice, ostali pa se pripeljejo z avtomobili.
V Kavarni Špica nas poleg okusne kave čakajo še zanimivi posnetki Jožeta Teraža,
Ljubo Motore: mojstra fotografije Jože Teraž in Vinko Šeško.
s katerim lahko tudi poklepetamo.
Vse fotografije so mi všeč, še posebno pa nevihtno nebo in polje žita z makom.
Lep dan zaključim še s sprehodom po savskem nasipu, kjer ob železniški progi žari velika skupina makov, ob poti pa poleg starejših lip začenjajo cveteti tudi na novo posajene.
Še veliko bo možnosti za lepe sprehode po Sevnici!
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar