24. 2. 22

Ljutomer: Babji ložič - 22. 2. 2022

Nas sedem od Ponedeljkove skupine Planinskega društva Lisca Sevnica na Železniški postaji Sevnica, da se z vlakom ob 7.42 odpeljemo proti Zidanemu Mostu. Nenavadno je, da se na pot odpravljamo v torek, ampak v ponedeljek je bilo preslabo vreme. V Zidanem Mostu imamo takoj zvezo za Maribor, vendar izstopimo že na Pragerskem


Okrog 45 minut imamo in izkoristimo jih za jutranjo kavico. Lokal je blizu, postrežba hitra in že hitimo nazaj na Železniško postajo Pragersko, ki jo obnavljajo. Uredili bodo tudi podhode, zdaj je vse skupaj veliko gradbišče. Vlak v smeri Murske Sobote odpelje ob 9.45, med vožnjo pa z zanimanjem ogledujemo okolico, ki je ne vidimo vsak dan. Zanimiv je pogled na grad Velika Nedelja, v Ormožu opazimo vinsko klet, naprej od njega pa velik kompleks, kjer so včasih predelovali sladkorno peso. 


Okrog pol enajstih izstopimo na Železniški postaji Ljutomer mesto.


Kam pa zdaj? Radi bi se sprehodili po Gozdnem rezervatu Babji ložič. Prometnik nič ne ve, kje bi to bilo, tri mlada dekleta pa razložijo: po cesti naprej, potem levo in malo desno. 


Po nekaj sto metrih smo pri informacijskih tablah, kjer preberemo, da je to najlepši primer naravnih gozdov doba in belega gabra v Pomurju. Najdebelejši dob ima obseg kar tri metre in pol. Rezervat je od leta 1978 in meri okrog 23 hektarov. Na tablah si lahko preberemo o gozdu, obnašanju v njem, drevesnih vrstah in pticah. V tem okolju jih gnezdi kar 46 vrst, detel in žolna sta tudi med njimi, sta se nam oglasila. Lahko se prezkusimo v poznavanju drevesnih vrst po listih, pa tudi počivamo v mreži.


Skozi gozd vodi širša peščena pot, od katerene se odcepijo mehke potke globje med drevje. Veliko je podrtih dreves, ki so gojišča za živali, nekatera stoječa debla pa so pravi velikani po širini in višini. 

Foto: Vinko Šeško.
Vmes so zanimive rasti in prepleti. 


Med drevjem se nam dobrikajo mali zvončki, nekaj je podlesnih vetrnic, zelega teloha, poganjajo že tudi petelinčki. 


Ko pridemo dlje v gozd, se nam odprejo prave poljane zvončkov: zdi se, da rastejo en vrh  drugega - kot, da bi zapadel sneg. 

Foto: Vinko Šeško.
V tem lepem okolju uživamo v malici, ki jo tudi primerno zalijemo.

Vračamo se po poti prihoda in imamo dovolj časa, da poskusimo še ljutomersko kavo


Ob 13.50 se vkrcamo na Citadello, vlak, ki prihaja iz Budimpešte. Poleg naše zastonjske rdeče karte je treba plačati še evro in pol dodatka. Sprevodnik je toliko prijazen, da pokliče v Zidani Most, naj nas brzi vlak za Beograd počaka, ker imamo nekaj minut zamude. To se res zgodi in nekaj minut čez četrto že izstopamo v Sevnici. Neverjetno hitro smo nazaj!

Video:


Ni komentarjev: