Na lepše z Jelko v Cankarjev dom v Ljubljani - 13. 11. 2023

19 se nas zbere za Na lepše z Jelko v Cankarjev dom v Ljubljani in z vlakom ob 7.39 se odpeljemo z Železniške postaje Sevnica. Med klepetom čas hitro mine, vlak nima veliko zamude in 

v Ljubljani si lahko privoščimo kavo za s sabo in kakšen dodatek v obliki rogljička. Potem pa proti cilju.

V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma nas pričaka lepo število učencev in učenk tretje triade osnovne šole in z njimi si ogledamo v okviru 34. ljubljanskega filmskega festivala LIFFe (8.- 19. november 2023) film PESMI ZEMLJE (Songs of Earth, režiserka Margreth Olin, 2023). 

To je mojstrovina norveške avtorice, poklon njenim staršem, ki tenkočutno prikazuje harmonično sožitje človeka in narave na primeru 84 let starega očeta. Dokaz, kako malo je potrebno za srečo in, kako pomembna je dediščina, ki jo dobimo od staršev in predamo otrokom. Prekrasni posnetki gora, slapov, fjordov v štirih letnih časih in poudarek, naj si v naravi vzamemo čas in v njej uživamo z vsemi čutili. Prijetno nas je presenetilo, kako zbrano so filmu sledili mladi.

Po ogledu je sledil pogovor z vrhunsko strokovnjakinjo s področja klimatologije, dr. Lučko Kajfež Bogataj. Izhajala je iz posnetkov taljenja ledenikov in posvarila pred dvigom temperatur, kar ima številne posledice v vodnem krogu in vremenu (letošnje poplave - vsak četrti v Sloveniji živi na poplavnem področju), višanju morske vode (dve milijardi ljudi živita ob morju!).  Vse več je vremenskih beguncev in migracij. Velik problem je povečana količina CO2, ki jo lahko rešujemo s pogozdovanjem (naši gozdovi so ostareli), če je dovolj prostora; umni kmetovanjem ... Mladi in njihovi mentorji so imeli kopico vprašanj, tudi o tem, da so bile vremenske spremembe tudi v preteklosti, vendar ne tako na hitro (v 50 tisoč letih, ne v 50). Razmišljali smo o zmanjševanju rodnosti v nekaterih državah, preokretu, da porabimo manj energije (boljša izolacija hiš), da jo pridobivamo v optimalnih pogojih (sončno v Sahari), odpravimo nepotrebne nakupe oblačil (kaj res rabimo), ne zavržemo toliko hrane (polovico pridelane) in jo pravilno razporedimo, manj porabimo za oboroževanje, izboljšamo energetsko potratno industrijo, zmanjšamo promet z avtomobili (80 tisoč jih vsak delovni dan pripelje v Ljubljano). Za viške energije bi bilo treba razvijati baterijske sisteme. Pri vsem tem imajo veliko vlogo mladi, potrebno je razmišljati o prihodnosti.

Kaja nas je popeljala po prostorih Cankarjevega doma: omenila je, kako je cela Slovenija prispevala za gradnjo. Ideja o potrebi gradnje se je rodila leta 1976 v Slovenski filharmoniji, kjer so nekateri kulturni veljaki na svoji koži izkusili, kako neprimerna je tista dvorana za koncerte in, kako je potreben večji kulturno - kongresni center in prostor za zaklonišče za vodstvo države (za tisoč ljudi, ni pa podzemnega prehoda do Parlamenta). Leta 1977 so pričeli z izkopom, v treh letih so postopoma končali gradnjo po načrtih Edvarda Ravnikarja. Nastala je ogromna stavba kot ledena gora, katere manjši del je nad zemljo, večinski pa pod zemljo. Zato je pomembno prezračevanje. Najprej so zgradili veliko sprejemno dvorano s tapiserijami velikih slovenskih umetnikov, kjer se je leta 1980 odvijal prvi dogodek: orkestralni koncert. 

Trenutno je postavljena razstava Iskanja v risbi, spoznanja v misli iz zapuščine arhitekta Edvarda Ravnikarja. Mimo posmrtne maske Ivana Cankarja stopimo na drugi balkon največje Gallusove dvorane (1545 sedežev), kjer poteka vaja za nastop. 

Za boljšo akustiko so nad sedeži lesena naslonjala, od katerih se zvok odbije, črn strop pa je pomični, lahko ga spuščajo in dvigujejo pol metra, odvisno od dogodka - tako prilagajajo zvok, da je na vseh sedežih enaka kakovost zvoka. Lesena školjka na odru za glasbeniki skrbi za to, da se zvok odbije naprej v dvorano. Na tem odru se je Rade Šerbedžija tako vživel v vlogo Kralja Leara, da je spregledal rob in padel v prostor za glasbenike na inštrumente. Več škode je bilo na njih kot na igralcu. Pod odrom so še tri kleti, v zadnji je bazen z vodo za gašenje. Od bazena do vrha Gallusove dvorane je višina ljubljanskega nebotičnika (okrog 70 metrov). Zaodrje je zelo prepleteno z različnimi hodniki in kar dolge so razdalje do garderob. Ko je enkrat tu gostoval Luciano Pavarotti, so mu pripravili avtomobilček za golf, da se na poti ne bi preveč zadihal, po tleh pa so mu tudi narisali puščice, da se ne bi izgubil. V Gallusovi dvorani so na desni strani tudi orgle, druge največje koncertne v Evropi, z 73 registri, 8000 piščali velikosti od 12 milimetrov do 12 metrov. Le malo ljudi zna igrati na ta inštrument, na koncertu je publika samo na prvem balkonu, ker se od tam najbolje slišijo. Uglaševanje je cela znanost, njihova vrednost pa je milijon in pol evrov. 

Pod veliko sprejemno dvorano v prvem preddverju, ki ima na stropu ogledala, ki vizuelno povišajo prostor (ker so se zaplanirali glede napeljav pod stropom),  je na ogled razstava Zgodovinski spomin, tretja dimenzija časopisa - dokumentarna razstava ob 60. obletnici atentata na Johna F. Kennedyja. 

Linhartova dvorana (562 sedežev) v drugem preddverju je bila zelo pomembna pri osamosvojitvi Slovenije: tu so potekale novinarske  konference in pomembni pogovori.

Poleg prireditev na odrih in razstav (v preddverjih in Mali galeriji), prirejajo tudi karierne sejme, Festival za tretje življenjsko obdobje, Festival vin, včasih je bil knjižni sejem ... Kongresni dogodki prinesejo več dobička in z njim pokrijejo izpad, če je na koncertu v Gallusovi dvorani s 1545 sedeži na koncertu le 50 ljudi. Kulturnih dogodkov je tako le 20 procentov, drugo je bolj komercialno. Letna poraba sredstev je okoli osem milijonov evrov. Zaposlenih je 150 ljudi, drugače najemajo za delo po pogodbi. V stavbi je tudi manjši gostinski lokal in Klub.

Ogled končamo z obljubo, da pridemo 3. decembra na daljši ogled.

Slikamo se še pred Predsedniško palačo, potem pa vsak po svoje: nekateri na vlak, drugi na tržnico malicat in uživat na kavo. Zadnja skupina sedmih se odpelje iz Ljubljane ob 15.35, v Sevnici smo z minimalno zamudo pred peto uro.

Dan za izobraževanje in uživanje!

Več posnetkov
Video: