Ljubljana - 3. 12. 2023

Lepo zimsko jutro je in nekaj po pol desetih pripelje vlak za Ljubljano na Železniško postajo Sevnica  in, ker ni bilo posebnega zanimanja za ogled  Cankarjevega doma (Ogled Globoke hiše - Zvočna zgodba o veliki stavbi) se sama odpravim uživat v Ljubljano. Ogled je šele ob pol enih, imam dovolj časa za malico ali vsaj za kavo. Ampak, kje? Vsi lokali ob poti so ob nedeljah zaprti, Restavracija Sarajevo '84 je sicer ob pol dvanajstih odprta, streči pa začnejo uradno ob dvanajstih. Ko že skoraj obupam, najdem lokal Living Room Lounge v bližini Drame s prijetnim vzdušjem in dobro kavo.

V veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma, ki je odprta za javnost vsak dan, se nas zbere 22 radovednih vseh starosti. Dobimo slušalke in napotimo se okrog zgradbe in po njej. Pravo doživetje! Splet glasbe, pripovedi, spominov, verzov ... 

Zvemo res veliko zanimivosti o gradnji, prostorih, programih. 

Glavni projektant: akademik prof. Edo Ravnikar (1907 – 1993), osem let je bil učenec Jožeta Plečnika, pri njem diplomiral in postal njegov asistent.

Zgodovina: https://www.cd-cc.si/zgodovina . 

Gradnja: https://sl.wikipedia.org/wiki/Cankarjev_dom . 

Sredi sedemdesetih let je nejevoljen sloviti romunski dirigent zaradi škripanja stolov v dvorani Slovenske filharmonije in Mitja Rotovnik osramočen razmišlja o novi dvorani. Novembra 1975 se je porodila zamisel, da v Ljubljani zgradijo moderno prireditveno središče, ki bo omogočalo izvedbo vrhunskih kulturnih prireditev ter organiziranje obsežnejših znanstvenih posvetovanj, zasedanj, izobraževalnih dejavnosti ter poslovnih in družabnih srečanj (obenem zaklonišče za vlado in predsedstvo).  Gradnja Cankarjevega doma je bila največja investicija v kulturi v 20. stoletju. 15. januarja 1978 je bil kljub prepovedi iz Beograda o investiranju v družbene dejavnosti podpisan Družbeni dogovor o izgradnji in financiranju Kulturnega doma Ivan Cankar. 26. januarja 1978 so na delovišču že zarohneli stroji. Republika in mesto sta mrzlično iskala in združevala sredstva za gradnjo (delovne sobote, zbiranje sredstev po celi Sloveniji, v Beograd niso poslali sredstev za nerazvite). Spomladi 1980 so v Linhartovi dvorani že potekale prve kulturne in kongresne prireditve. Do septembra 1982, ko je postal generalni direktor Mitja Rotovnik, so bile končane vse štiri osrednje dvorane. Orgle v Gallusovi dvorani so največje orgle v Sloveniji in hkrati tudi največja investicija v glasbilo v zgodovini slovenskega naroda (druge največje so v koprski stolnici). V današnjem denarju se njihova vrednost ocenjuje na 1.100.000 €. Premierno so bile predstavljene 23. septembra 1982 na koncertu z Orkestrom Slovenske filharmonije ob odprtju Gallusove dvorane. Nekaj desettonski instrument so leta 1981 izdelali v berlinski delavnici Karla Schukeja, postavitev v dvorani je trajala skoraj pol leta, prav toliko časa pa tudi intoniranje in uglaševanje. Orgle imajo štiri manuale in pedal, 5457 piščali pa je zbranih v 73 registrov z nemško, francosko, špansko in italijansko zvočnostjo. Zračna turbina, povezana z elektromotorjem, lahko potisne v sapnice piščali kar 53 kubičnih metrov zraka na minuto. Leta 1984 je bil oder Gallusove dvorane predan v uporabo. Do takrat so koncerti in drugi umetniški dogodki potekali pred železno zaveso.

Cankarjev dom je tri leta gradilo več tisoč delavcev, tehnikov in inženirjev ter več kot dvesto podjetij, ki so sodelovala pri projektantskih, gradbenih, inštalacijskih, obrtniških in drugih delih. Skupna površina: 36.000 kvadratnih metrov. Ima dvorane, poimenovane po vidnih slovenskih ustvarjalcih: skladatelju Jakobu Petelinu Gallusu (Gallusova dvorana), dramatiku Antonu Tomažu Linhartu (Linhartova dvorana), pesniku Srečku Kosovelu (Kosovelova dvorana), pisatelju Bojanu Štihu (Štihova dvorana) in igralki Duši Počkaj (Dvorana Duše Počkaj).  Tu so še dvorana Alme Karlin. Literarni klub Lily Novy, galerija, mala galerija, osem konferenčnih dvoran, klub, velika sprejemna dvorana, dve preddverji. Avtor spomenika Ivanu Cankarju je akademski kipar Slavko Tihec (odkritje spomenika 10. maja 1982). Cankarjev dom je zadnja stavba na Trgu republike (prej revolucije) kot ga je arhitekt načrtoval v natečajni zasnovi leta 1960.

Zemljišče Cankarjevega doma in Trga republike je do nacionalizacije leta 1960 pripadalo uršulinskemu samostanu v Ljubljani in so se na njem razprostirali vrtovi in nasadi sadnega drevja. Ob izkopavanju temeljev za sodobna poslopja Maximarketa, stolpnice TR3, zgradbe Ljubljanske banke in Cankarjevega doma so delavci naleteli na številne ostanke rimske Emone, 

na kar opozarjajo z granitnimi kockami oblikovani tlorisi na ploščadi pred vhodom in del zidu ob stavbi. Simbolična so tudi drevesa na stenah, pogledi ven, nepričakovani in neizrabljeni je balkon v smeri Predsedniške palače.

Po ogledu bi bilo pa res treba kaj prigrizniti. Za mize v Sarajevu '84 je vrsta že na ulici, 

v Šestici pa malo počakam in dobim lepo mizo pri prijetno prasketajočem ognju odprtega ognjišča. Vampi so okusni, kozarec vina je primerno dopolnilo obroku.

Na kavo pa v višine - na Nebotičnik z razgledom na celo Ljubljano. Tudi zgodovina te, ob odprtju leta 1933 najvišje stavbe v srednji Evropi, je zanimiva. 

Mene je premamila še porcija odličnega jabolčnega zavitka (če že grešim, vsaj grešim na višini), potem pa je bil čas za odhod domov.

Ob prihodu v Sevnico ima vlak kar 32 minut zamude in s kakšne pol minute zamude prihitim  na prireditev Večer moškega petja v okviru Tega veselega dneva kulture. 

Z ubranimi glasovi šestih pevskih skupin lepo zaključim ta dan, ki je posebej posvečen kulturi.

Več posnetkov

Video: