To je sicer teden, ko gremo z Jelko Na lepše, vendar je to šele v soboto in lepo četrtkovo popoldne lahko izkoristimo za Spoznavanje vrednot v okviru Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica. Mikajo nas adventni venčki, ki jih že desetič razstavlja Turistično društvo Loka pri Zidanem Mostu.
Šest se nas dobi na Železniški postaji Sevnica in z vlakom ob 12.35 se odpeljemo v Loko.
Osvežimo spomin na to, da so železniško progo tu zgradili leta 1862, drugi tir šele 1944, prvo železniško postajo pa 1911, skoraj 50 let po progi. Bila je to stavbica, ki potnikom ni nudila veliko zavetja. Leta 1976 so zgradili novo, učenci in učenke bližnje šole so v čakalnici večkrat razstavili svoje izdelke, zdaj pa samuje brez osebja. Baje bi postanke vlakov celo ukinili, če ne bi bil v kraju Trubarjev dom upokojencev.
Ozremo se tudi na šolo, mogočno poslopje, kar priča tudi o velikosti kraja, saj tu živi okrog 500 ljudi. Začetek šolanja sega v leta 1786, 1793; redni pouk pa poteka od leta 1800 v različnih stavbah. Sedanjo so zgradili leta 1907 in jo ob stoletnici obnovili in razširili. Trenutno poteka pouk Podružnične šole Loka (enota Osnovne šole Sava Kladnika Sevnica) v dveh kombiniranih oddelkih in enem samostojnem (1. in 2. razred = 11 učencev in učenk, 3. razred = 7, 4. in 5. razred = 11). Pod isto streho pa so tudi trije oddelki vrtca (Vrtec Ciciban Sevnica, Enota Bibarija).
Spodnji posnetek je delo Marte Brežan.
Po poljski poti se napotimo proti Savi, potem pa ob njej do sadovnjaka, 
kjer so na žičnati ograji obešeni adventni venčki, pravijo, da jih je 99. V bistvu niso čisto vsi po pravilih, privlačni pa so predvsem tisti iz naravnih materialov. Več posnetkov.
Venček ima že zelo staro tradicijo: protestantski pastor iz Hamburga je vodil šolo za revne otroke in je leta 1839 napravil leseno kolo z 24 rdečimi in štirimi belimi svečami, da bi pritegnil otroke k maši v adventnem času. Kanalski Slovenci so ga začeli delati na začetku 20. stoletja, ostali pa bolj množično po letu 1980. Več o simboliki pod videom.
Po cesti, obsijani s soncem, se vračamo v Loko. Dve se kar takoj odpravita na vlak, štiri pa gremo na kavo
in dve še mimogrede na obisk v Trubarjev dom upokojencev. Ta je delno v graščini: prvotna zgradba je bila iz 13.stoletja, okrog leta 1880 so jo prezidali v angleškem kastelnem stilu in obdali z velikim parkom. Lastniki so bili loški gospodje, potem različni drugi, po drugi svetovni vojni so jo nacionalizirali. V njej od leta 1947 gostuje Trubarjev dom upokojencev, ki so ga v letih 1970 in 1990 prezidali in obnovili.
Nasproti stoji Cerkev svete Helene, katere osnova sega v 13. stoletje, kasneje so jo prezidavali, obnavljali, utrjevali zidove. V določenem obdobju je bil v njej protestantski in rimokatoliški del. Čudi nas velika zgradba Župnijskega doma, vendar včasih je imela cerkev v Loki 13 podružnic in sedem duhovnikov. Pri Cerkvi je tudi Kapela svetega Frančiška Ksaverija iz leta 1733, ki je občasno prostor za razstave. Trije spomeniki spominjajo na znane može, povezane z Loko: Primož Trubar naj bi tu služboval med leti 1527/1528 in 1542 (verjetno je bil več v Laškem, tu pa je njegove posle opravljal vikar); Dragotin Ripšl je bil župnik, narodni buditelj, ukvarjal se je z naprednim sadjarstvom; pisatelj Alojz Rebula je rad zahajal v Loko, kjer se je rodila njegova žena, pisateljica Zora Tavčar. Iz Loke pa izhaja tudi zgodovinar Janko Prunk.
V Sevnico se vračamo spet z vlakom, vesele, da smo izkoristile sončno popoldne.
Video:
SIMBOLIKA ADVENTNEGA VENČKA
Adventni venček ima precej obsežno simboliko. Neprekinjen krog adventnega venčka, ki spominja na neskončnost, simbolizira popolnost in večnost. Zimzelene vejice, ki jim mraz in sneg ne moreta do živega, so simbol moči, novega in večnega življenja ter upanja. Sveče simbolizirajo novo rojstvo življenja in svetlobe. Simbolika vijolične barve predstavlja spokojnost in upanje, da bo tema premagana.
Vsaka sveča na vencu ima svoj pomen. Prva sveča simbolizira pričakovanje ali upanje. Druga sveča simbolizira mir. Tretja sveča simbolizira veselje in je lahko tudi roza barve. Četrta sveča predstavlja ljubezen. Štiri sveče imajo posebno simboliko: predstavljajo štiri mejnike krščanstva (stvarjenje, učlovečenje, odrešenje in konec sveta), štiri strani neba (Kristusovo učlovečenje za ves svet in vse ljudi), štiri letne čase, pa tudi človekovo življenje. Vsaka prižgana sveča postaja vse manjša in nas tako opominja, da smo vedno bližje svojemu koncu. Ponekod postavijo še peto svečo, ki je bele barve, imenujejo pa jo Kristusova sveča. Prižgejo jo na sam božič. Vsako adventno nedeljo prižgemo eno svečo več, zato je vsako nedeljo v prostoru več svetlobe. V duhovnem smislu to pomeni, čim bliže smo Bogu, tem več je svetlobe tudi v naših življenjih.
Tradicionalni adventni venček naj bi bil iz rastlinja spleten venec s štirimi svečami, ki ponazarjajo štiri adventne nedelje. Štiri sveče naj bi bile izključno v vijolični ali modri barvi, saj le te simbolizirajo spokojnost, post in pričakovanje. Če je sveč pet, je zadnja bela in simbolizira Jezusa. Adventni venček naj bi bil narejen brez dodatnega okrasja, da pride do izraza opisana simbolika.
Ni komentarjev:
Objavite komentar