Jaslice v Vojniku in Pravljično Celje - 30. 12. 2025

Tokrat je odhod za skupino Posebna prijateljska potepanja šele z vlakom ob 13.43. Trinajst nas je, v Radečah se nam pridružita še dve in v Celju, 

kamor prispemo malo po pol tretji uri, še zadnja. Napotimo se proti Avtobusni postaji Celje, od koder odpelje avtobus za Vojnik ob 15.05, čez dvajset minut smo že na cilju.

V prijetnem lokalu s hitro postrežbo posedimo ob kavi, potem pa krenemo po Vojniku. Razgledamo se po kraju z okoli 2.500 prebivalci, ki je tudi sedež občine. Ljudje v okolici se predvsem ukvarjajo s kmetijstvom, v mestu pa z obrtjo, veliko se jih vozi okrog deset kilometrov daleč v službo v Celje. Pomembna je tudi Psihiatrična bolnišnica od leta 1962, prej je bila tu od leta 1892 hiralnica. Kraj leži na pomembni prometni povezavi, že v rimskih časih je tu potekala važna pot med mestoma Poetovio (Ptuj) in Celeia (Celje). Kot naselje je Vojnik omenjen v letu 1165, leta 1306 postane trg. Ima kar tri cerkve: najstarejšo Cerkev svetega Florjana (1453), križev pot vodi do Cerkve Marije sedem žalosti (1682), v središču naselje pa stoji Župnijska cerkev svetega Jerneja iz leta 1899. Ta ima 58 metrov visok zvonik in nenavadno obliko: predvidene so bile tri ladje, pa je bilo dovolj denarja samo za eno in dve kapeli; kora sta pa tudi dva. 

Še pred jaslicami naše zanimanje vzbudijo umetnine Doroteje Hauser na fasadah garaž.  

Razstava jaslic se že enajsto leto razteza po treh ulicah: mi krenemo najprej na levo in občudujemo izvirnost prikazanega - vsako leto je kaj novega in vsaka hiša ima vsaj majhne jaslice. Vse se blešči v lučkah tudi v okolici Cerkve svetega Jerneja in Doma svetega Jerneja. V dveh ulicah naprej pa so osvetljene le nekatere jaslice, baje je prišlo do kratkega stika. 

V Domu nas najprej presenetijo jaslice v deblu, potem pa neverjetna bogata postavitev jasličarke Majde Kržič s prikazom Jezusove zgodbe od oznanjenja do rojstva, križanja in vstajenja od smrti. V istem prostoru pa je razstavljena tudi raznovrstna zbirka jaslic iz različnih materialov.

Na več mestih prireditelji ponujajo kuhano vino in prigrizke, tudi mi si privoščimo nekaj teh dobrot: ob vinu nam gredo posebno v slast drobne pečene miške.

V Cerkvi svetega Jerneja dolgo niso prižgali luči, končno pa smo le lahko zagledali notranjost cerkve in jaslice v pravi lepoti.

Malo pred pol sedmo se vkrcamo na avtobus, ki nas še pred sedmo pripelje v Celje. Glavnina pohiti na okrašene ulice Pravljičnega Celja in potem na vlak ob 19.29, štirje pa ostanemo v Celju še eno uro. 

Sprehodimo se mimo vrtiljaka za otroke, mimo stojnic in razigranih otrok, ki plešejo pod odrom. Zanimivo sta osvetljene vse tri muzejske zgradbe, občinska stavba pa kot navadno z zavesami iz lučk. 

Na Krekovem trgu pa se že zbirajo ljudje za koncert Marka Škugorja, ki velja za prvi glas Dalmacije. Peti začne nekaj minut čez osmo in ujamemo še lahko štiri njegove pesmi, potem pa je treba na vlak ob 20.34. V Zidanem Mostu vlak iz Ljubljane zamuja, ampak še pred deseto smo v Sevnici.

Eno popoldne in en večer - lepo doživetje prazničnega vzdušja.

Video: