Ljubljana - 9. 9. 2026

Dvanajst se nas od skupine Posebna prijateljska potepanja v Sevnici vkrca na vlak ob 7.37, ena je že na vlaku. 

Dva posnetka: Marta Brežan.

Z nekaj minutami zamude se pripeljemo v Ljubljano in se takoj okrepčamo v trgovini. Še po poti malo žvečimo, ker bi radi ujeli prevoz z ladjico po Ljubljanici ob 10.15. Zeleni zmaj nas že čaka pod Mesarskim mostom, skoraj sami smo na ladjici in uživamo v vožnji: sonce ravno prav sije, tudi prevroče ni. 

Dve fotografiji spodaj: Marta Brežan.

Z zanimanjem si ogledujemo bregova in stavbe, od razlage pa ob hrupu motorjev bolj malo slišimo. Na desni strani prepoznamo izliv Gradaščice, na levi pa Gruberjev prekop, ki so ga v osmih letih izkopali za odvod poplavne vode Ljubljanice in odprli leta 1780. Na poti nazaj imamo več časa za opazovanje račk, dveh labodjih družin in posameznih rečnih galebov. Na drugi strani nas zapeljejo pod Zmajskim mostom in spet na izhodišče.

Ker nas prime lakota, se odločimo za eno uro odmora in izkoristimo kulinarično ponudbo v lokalih na tržnici. 

Ričet je zelo dober, kozarec refoška za poplaknit pa tudi dobra izbira. Še pred koncem malice se moramo umakniti v zavetje: Ljubljano zajame neurje s prevračanjem senčnikov in nalivi, še pod streho je treba odpreti dežnike, ker dežne kapljice nosi postrani.

V pričakovanju slabega vremena še naprej, se večina odpravi domov. Imajo pa smolo: drevo je padlo na progo in prekinilo železniški promet, od Ljubljane do Sevnice je vožnja trajalo skoraj pet ur.

Tri ostanemo v Ljubljani, kupimo Grajsko vstopnico za 13,50 evra in se zapeljemo z vzpenjačo iz leta 2006 na Ljubljanski grad. 

Sprehodimo se skozi Galerijo S z dekorativnimi predmeti, potem se poglobimo v zgodovino Slovenije, sprehodimo na vrh razglednega stolpa in uživamo v razgledu na umito pokrajino, ki je zdaj spet obsijana s soncem. Zanimiv je film o Gradu, ki si ga ogledaš z očali: vizuelni in fizični efekti so res nekaj posebnega. Pokukamo k nekdanjim ječam, kjer je bil zaprt celo Ivan Cankar, se spustimo v Grajsko kapelo svetega Jurija z grbi državnih glavarjev, ki je v bistvu najstarejši zidani del na tem mestu, potem pa obiščemo še ilustracije različnih avtorjev v peterokotnem stolpu. 

Nadaljujemo še z oživelimi ilustracijami v prostorski projekciji: pravo doživetje za mlade in mlade po srcu. Za nameček pa še Lutkovni muzej. Mimo prostora s predmeti iz srednjega veka se povzpnemo na razgledno teraso, ki nam nudi res lepe razglede na mesto s hribi in gorami v ozadju. Zunaj pa se sprehodimo še do nekdanjega vodnjaka z zanimivo rešitvijo črpanja vode: dva kaznjenca sta s stopanjem poganjala veliko leseno kolo.

Čas je za povratek: spust z vzpenjačo, peš na Železniško postajo Ljubljana, še vedno je zaradi izrednega dogodka proga na enem delu zaprta in nadomestni avtobusi vozijo iz Litije do Trbovelj. Kljub temu smo v približno dveh urah ob pol osmih doma.

Zelo razburljiv dan!

Video: