16. 11. 2026

Sveti Jošt nad Kranjem - 23. 10. 2026

Poleti sva si z Marto obljubili, da Sveti Jošt nad Kranjem obiščeva še jeseni. Z vlakom ob 6.15 se odpeljeva do Ljubljane, naprej pa z nadomestnim avtobusnim prevozom. Gorenjska je zavita v meglo, Kranj pa naju pričaka v soncu in tam na levi se blešči Stol s svežo kapo snega. Dovolj časa imava za uživanje ob kavi, potem pa počakava na kombi ob 9.23 do naselja Pševo, kjer se izkrcava čisto na njegovem koncu. 


Potem pa kar v breg mimo kamnoloma, po ozki stezi ob ograji in že sva pri klopci. Pod nama se razprostira morje megle, iz katerega štrlijo nekateri višji hribi, najbolj značilni sta Šmarna gora in Grmada. Paziti je treba na korak med kamni in koreninami, na določenih mestih se pot zravna, pa spet dviguje. 


Ko prideva do travnika, se pred nama razprostre pisana paleta jesenskih barv, vse je kot umito. 



Zadaj pa novozapadli sneg na Stolu in Julijcih, ki ga občasno obsije sonce. Kot v sanjah tavava okrog in čakava, kdaj bo osvetlitev še močnejša, barve še izrazitejše. 


Obhodiva Cerkev svetega Jošta in vse domove ob njej, potem pa se umakneva v Dom na Joštu ob toplo zakurjeno peč. 

Desni posnetek spodaj: Marta Brežan.
Njihovi štruklji so res slastni, zalijeva pa jih še z domačim čajem. Kar ne moreva se posloviti od prijetnih prostorov in čudovitih razgledov, vendar treba je v dolino. 


Lepo počasi se spuščava in uživava v drugačnih razgledih, saj se je megla povsod dvignila. Kombi pripelje pravočasno, dolgo pa čakava na nadomestni avtobusni prevoz iz Kranja v Ljubljano, vendar tudi pot domov hitro mine ob obujanju spominov in pregledovanju sijajnih posnetkov.

Foto: Marta Brežan.
Sveti Jošt nad Kranjem, pozimi spet prideva!

VIDEO:

Ni komentarjev: