Po dolgem času spet s Ponedeljkovo skupino Planinskega društva Lisca Sevnica. Danes nas bo pot vodila po domačih logih: najprej proti Svetemu Roku.
Nekajkrat globoko zadihamo in že uživamo ob pogledu na Sevnico.
Za Svetim Rokom so že popravili cesto, ki se je udrla, pa nekateri pravijo, da vse skupaj ne izgleda preveč zaupanja vredno. Pri Kozinčevih se škotsko govedo že veselo pase, pri Cizlovih pa z odprtimi vrati želijo dobiti nekaj jutranje svežine.
Drugo sliko je posnel Vinko Šeško.
Pri tej gostoljubni hiši še nikoli nismo šli kar tako mimo. Že smo za mizo s pecivom, žgano pijačo in kavico. Kmalu so tu še sosedi in skupaj uživamo v klepetu in prijetnem okolju.
Res imamo dovolj časa, vendar bo le treba naprej: skozi gozd, navkreber med vikendi in zidanicami, pa navzdol preko polja pri Žabjeku. Dež je pretekli večer dobro namočil travo in ta danes lepo masira naše noge do kolen in čez. Češnje so letos obilno rodile in ravno prav hladne so za prigrizek, le na prste je treba stopiti in se malo stegniti za njimi.
Cerkev Svetega Lovrenca, ki je bila zgrajena v 17. stoletju, je vredno obiskati. Najbolj preseneča svežina fresk furlanskega mojstra iz Gemone v kapeli Svetega Frančiška Ksaverija na južni strani cerkve. Osvald Bierti je tu leta 1909 med drugim upodobil tudi sevniški grad in požar pri njem leta 1778. Ker je požar prizanesel gradu, je grofica Jožefina Keglevič po zaobljubi dala zgraditi to kapelico.
Nadaljujemo pot po grebenu proti Pečju in se zaziramo v zelenje gozdov in travnikov, pisane vzorce njiv z zorečim žitom in cvetočo ajdo, ter cvetje ob poti.
Foto: Vinko Šeško.
Pri Kotnikovih na Pečju je v orehovi senci prava pojedina: Anica, še na veliko takih in podobnih dogodkov!
Samo trije se odpravimo peš domov in ugotovimo, da je to edino pravilno, saj je treba porabiti pridobljene kalorije.
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar