V Zavetišču pod Svetim Rokom (Sevnica) se zbiramo vandrovci in vandrovke, da obudimo spomine na skupaj preživetih štirinajst dni. Stiski rok, objemi, prijazna vprašanja o počutju ... Vinko je pripravil izbor svojih posnetkov v digitalni obliki in radoživo spremljamo prikaz. Na mizi so še albumi posebej uspelih fotografij in za vsakega izmed nas velika skupinska slika. Nevenka se spet izkaže: po domiselni sladki popotnici v školjki, ki smo jo dobili na poti, nam zdaj podari kekse v obliki srčkov v zahvalo za prijetno druženje, pregled poti - delno v verzih in z originalno risbo slapa, slavljenkama Pavli in Slavici pa nameni posebni, ročno izdelani voščilnici.
Vinko nas razveseli z ugodnim obračunom poti, potem pa se miza od dobrot zašibi. Spet je vsak verjetno prinesel hrano za celo skupino! Klepet, načrtovanje in prisrčne želje za ponovna srečanja - to je vsebina lepega večera.
Pa najlepši je spomin, kadar pridem vrh planin,
tja, kjer rožice cveto, ptički lepo pojejo.
Kadar pridem vrh gore, tam pozabim na gorje,
in zavriskam si na glas, to je moj najlepši čas.
Vse na svetu mine, vse prav hitro spremeni,
le prijateljstvo ostaja, v družbi naši se kali.
Naj ostanejo spomini na te lepe dni,
vse trenutke preživete skupaj v sreči, radosti.
DO NASLEDNJIČ! DO TAKRAT BOMO PA UŽIVALI OB SPOMINIH.
Ni komentarjev:
Objavite komentar