Konec počitnic za Ponedeljkovo skupino Planinskega društva Lisca Sevnica! Ob sedmih se dobimo in ne moremo verjeti, da je po vsej tisti poletni vročini zdaj samo štirinajst stopinj. Z dvema avtomobiloma se zapeljemo skozi Boštanj in po Mirnski dolini malo naprej od naselja Jelovec. Kmalu zavijemo na levo proti Gabrju in pri hišah parkiramo.
Megla se vlači nad nami, kar kaplja od nje, tudi rastlinje je mokro od rose in včerajšnjega dežja. Veselo zakorakamo po cesti in uživamo v svežini zelenja.
Tu in tam se že pojavljajo znanilci jeseni: ciklame, podlesek, obarvano listje na drevju, zoreči kostanj.
Ob poti stoji mogočna preža, mi pa kar naprej. Na Križu srečamo staro znanko, ki nas skuša zvabiti nazaj v svoj dom, da nas pogosti, pa ji to obljubimo za drugič. Sicer pa smo že bili deležni njene gostoljubnosti, ne samo njene, kar veliko prijaznih ljudi je ob poti.
Mimogrede obiščemo še posebno pasmo pujsev s kodrasto dlako mangalica, katerih maščoba baje znižuje holesterol.
Še vzpon skozi gozd in že smo med vinogradi, v katerih grozdje že pridno zori. Na levi se odpira pogled na Telče,
na jugu so doline še vedno meglena jezera, mi pa hitimo proti Bojniku (Otavniku).
Sonce obseva naselje Slančji Vrh, pa tudi nas je že pošteno ogrelo.
V Kraljevi zidanici prijetno diši: tri vrste aperitiva, slive, grozdje ..., navdušeno zajemamo slastni "bojniški lonec", nadgradimo z narezkom ter fižolom in redkvico ... Pa to še ni vse! Okusni jabolčni zavitek zalijemo z dišečo kavo, ves čas pa gasimo žejo z domačim vinom, Za nameček pa sosed prinese še letošnjo portugalko.
Foto: Vinko Šeško.
Malica se tako zavleče v pravo kosilo in le težko se odločimo za povratek domov. 
Peš se vračamo le štirje in lepote narave občudujemo še z druge strani.
Prisrčna hvala, Tone in Slavica! Krasen začetek sezone je bil to!
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar