Hom? Kje pa je to? Med Zabukovjem in Metnim Vrhom, severovzhodno od Sevnice! Ponedeljkova skupina Planinskega društva Lisca Sevnica se z dvema avtomobiloma zapelje do Žabjeka,
potem pa peš naprej. Tokrat nas ne zanimajo freske v cerkvi, ampak zavijemo v hrib, mimo lovske koče, potem pa po gozdnih poteh, ki se lepo prilagajajo terenu in vztrajno dvigajo.
Foto: Ljubo Motore.
Pustimo, da se naše oči spočijejo na zelenju drevja in slikovitega maha, le gob pa nikakor ne najdemo. Izgleda, da je zemlja presuha in ozračje ne dovolj soparno.
Ko pridemo iz gozda, se moramo kar potruditi pri prečkanju električnih pastirjev in še trop rogatih živali pride pogledat, kaj tako telovadimo. Pri prestopu ene izmed ovir se preveč zanesem na pohodniško palico, ki pod mojo težo popusti in znajdem se na tleh. Na srečo v mehki travi. Na Padežu pri Kunškovih zadiši po moštu, ki ga gostoljubni gospodar toči v naše kozarce.
Po tem prijetnem postanku se sprehodimo še na razgledno mesto z velikim kozolcem in zapuščeno hišo pod vzpetino Hom, kjer nas pozdravijo le krave.
Pogled seže do sevniškega gradu, pa preko Save do Konjskega in Lukovca, na levi se kaže Veliki Trn, zadaj kraljujejo Gorjanci.
Na romantični jasi pri vikend hiši nas že čaka gostiteljica Hermina s pomočniki in pravo pojedino.
Prisrčno ji čestitamo za rojstni dan, potem pa uživamo na soncu ob jedi, pijači in klepetu.
Vračamo se spet skozi gozd, tokrat bolj po zahodni strani, in v Žabjeku pri s cvetjem ozaljšani hiši "zašpilimo klobaso". Krasen, že skoraj jesenski dan!
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar