Z Laz na Primož - 30. 1. 2017

Danes pa nas je v Ponedeljkovi skupini Planinskega društva Lisca Sevnica kar trinajst. Ko se ob osmih zbiramo, je temperatura še krepko pod ničlo, vidljivost pa tudi bolj slaba. Z avtomobili se peljemo skozi Boštanj, Radno, mimo naselja Konjsko vse do Laz. Od Konjskega naprej se začenja zimska idila s snegom in ivjem, cesta pa je lepo očiščena in suha. 

Pri avtobusnem postajališču na križišču, kjer se ceste odcepijo za Laze, Telče  in Primož, je dovolj prostora tudi za parkiranje. 

Občudujemo ivje na bršljanu, hrastovih in bukovih vejah, pod podplati pa nam škriplje suh sneg. 

Napotimo se proti Primožu: večina po cesti, trije po gozdni poti, kjer se ponuja veliko zimskih motivov, med drevjem najdemo tudi ležišča srn in sledove divjih prašičev, ki so iskali hrano. 

Vidimo le kakšnih sto metrov daleč, ostala pokrajina je zavita v meglo. 

Pri odcepu za Dedno Goro vedno znova občudujem lovsko prežo, Rogačice na drugi strani pa se skrivajo v megli. 

Na Primožu nas sprejmeta dva psa, potem pa je treba samo še preko polja in navzdol v gozd 

in že smo pri našem "zavetišču" na robu Primoža, ki uradno spada pod naselje Češnjice. V kaminu prijazno gori ogenj, na mizi vabijo slivovka, čaj in kuhano vino, iz kuhinje prijetno diši. Ampak pred pojedino je po protokolu čestitka slavljencu Vinku, ki praznuje svoj osemdeseti rojstni dan. Podarimo mu sliko z dvema značilnima posnetkoma Vinka v foto akciji. Posnel ju je Ljubo, mi pa smo dodali še posvetilo: 

Vse lahko zbledi, ne pa to, kar nam daješ ti!

Varen naj še bo korak, v užitek trenutek vsak! 

Zdravja, sreče za vse dni ti vsak od nas želi!

                                 Ponedeljkova skupina

Po melodiji En hribček bom kupil ... mu zapojemo:

Ob ognju na Primožu res je toplo, ko družba se zbere in nam je lepo.       

Si trenutkov takih vsak od nas želi, sreče, zdravja, zadovoljnih tebi dni, 

zadovoljnih dni vsak od nas želi in, da skupaj bi še bili.

Sledita še standardni Vse najboljše in Kol'kor kapljic, predstavim in podarim foto knjigo z značilnostmi slavljenca, potem pa se lotimo dobrot v obliki močno oplemenitenega pasulja, bogatega narezka, peciva in kave. Aha, pa še tri vrste vina so na voljo. 

Foto: Vinko Šeško.

Naše prizadevno delo za mizo in klepet z gromkim smehom - vse se malo zavleče, pa nič zato, saj imamo kot upokojenci čas. 

Vračamo se po poti prihoda, mimo Cerkve Svetega Primoža in Felicijana. 

Enoladijska cerkev s tristrano sklenjenim prezbiterijem, z zvonikom na severni in zakristijo na južni strani, je iz 17. stol., ladja je v osnovi morda še romanska. Oprema je iz 2. polovice 19. stol., veliki oltar iz 1863. Na portalu je letnica 1888.

Vreme se ni nič spremenilo, le ivje in sneg lahko občudujemo še z druge strani. Če dan sam po sebi ni nič posebnega, si pa sami napravimo lepega in prijetnega.

Več posnetkov