21. 1. 19

Orešje, Vinji Vrh, Osrečje - 21. 1. 2019

Sedem nas je danes zbranih od Ponedeljkove skupine Planinskega društva Lisca Sevnica na parkirišču pri rondoju v Šmarju (Sevnica). Preko Laz, Bojnika in Zbur se z dvema avtomobiloma odpeljemo do Šmarjete


kjer v prijetno urejenem Gostišču pri dediju popijemo kavico. 


Potem se zapeljemo še v hrib proti Orešju in v križišču cest parkiramo vozili. Po cesti, 



ki se vije po prijetnem gozdu, mimogrede pridemo na Veliki Vinji vrh z nadmorsko višino 392 metrov. Smo pa še vedno v naselju Orešje. Tu je bila že v prazgodovini ena največjih železnodobnih (halštatskih) naselbin na Slovenskem. Vas Vinji Vrh je omenjena leta 1318, cerkev svetega Jožefa, ki je bila prvotno posvečena Materi Božji, pa šele leta 1581. Poleg nje je stala še ena cerkev. 


Zanimivo je, da zvonik cerkve s preddverjem stoji ločen od ostale zgradbe, blizu pa raste tudi velika lipa.



Nadaljujemo pot in kmalu pridemo med hiše naselja Vinji Vrh, desno od nas pa se v dolino spuščajo vinogradi. 


Hodimo po meji med občinama Šmarješke Toplice in Škocjan in tudi na levi strani se vrstijo manjše parcele vinogradov, kmetije in počitniške hišice. Opazimo sadovnjak z visokostebelnimi jablanami, malo naprej pa govejo živino v snegu med sadnimi drevesi. 



Pred nami je Mali Vinji vrh (Šentjanž) z nadmorsko višino 369 metrov v naselju Vinji Vrh. 


Drugi posnetek je delo Vinka Šeška.
Osnova cerkve svetega Janeza Krstnika je iz 17. stoletja, 



izpred lipe pred njo pa se odpirajo lepi razgledi proti Beli Cerkvi in Velikemu Vinjemu vrhu. Če ozračje ne bi bilo megleno, bi še bolj uživali v razgledih v dolino.






Začnemo se spuščati proti naselju Osrečje, občudujemo leseno hišo, prečkamo gozd in vas, potem pa se malo povzpnemo do izhodiščne točke. 


V malo manj kot dveh urah smo se dobro prezračili.



Na poti domov se ustavimo še ob Radulji, kjer bobri obdelujejo kar debelo drevo, ki bi ga radi uporabili za gradnjo jezu. Neverjetno, kaj zmorejo njihovi ostri zobje!
Da ne bi bili prehitro doma, se ustavimo v vedno gostoljubni Kraljevi zidanici na Bojniku, kjer Tone in Slavica naši malici dodata toliko dobrot, da je to malica in še kosilo.

Video:


       


Ni komentarjev: