Ponedeljkova skupina Planinskega društva Lisca Sevnica: ob osmih šest prisotnih na parkirišču pri rondoju v Šmarju (Sevnica). Kaj hitro smo z dvema avtomobiloma malo naprej od Lončarjevega Dola, na desno proti Stržišču in vožnje je konec.
Parkiramo, občudujemo sožitje psa in mucke, ki se greje v njegovi hiši,
mi pa počasi proti Komorivcu. Nekaj časa po cesti, potem pa po gozdu lepo do Trnovca.
Tu nas ob stari hiši, ki se žal podira, pozdravi pasji lajež, potem pa še starejša gospodinja.
V soncu pred nami pa malo v hrib postavljene hiše in za njimi cerkev svetega Jurija.
Ko zavijemo na levo po cesti, se nam od daleč dobrika domači sveti Rok, na desni pa pozdravlja kozolec na Metnem Vrhu.
Ugotovimo, da imajo v Trnovcu lepo urejen gasilski dom, blizu pa je že "meja" s Podvrhom. Seveda moramo tu kot prvo znamenitost omeniti hišo župana Srečka Ocvirka,
potem pa zaviti h Turistični kmetiji Grobelnik. Okrog vogalov je vse tiho, saj se nismo nič najavili,
preseneti pa nas grm japonske kutine, ki je že ves v cvetju. Bo še kaj zime ali kar takoj pomlad? Hiše in zidanice nad vinogradi se vrstijo v gosjem redu, lepe razglede pa malo moti rahla megla.
Še najbolje vidimo pod seboj naselje Vranje, hrib Ajdovski gradec, malo dlje za njim pa naselje Žabjek.
Čudno zavijamo na desno, ampak pot je lepa, zlasti skozi gozd. Ko smo že skoraj blizu Zabukovja, le zavijemo v levo in navzdol.
Zdaj smo na markirani planinski poti in brodimo po debeli plasti listja. Zanimivo, da v gozdu in ob potoku ni lis snega, tudi leda ne.
Da ne bi premalo hodili, se povzpnemo na Ajdovski gradec - arheološko najdišče naselbine iz 5. in 6. stoletja našega štetja.
Pri hiši Muce Copatarice ni nikogar doma, znajo pa tu za otroke pripraviti zanimiv program.
Po cesti se sprehodimo do križišča, pogledi pa nam uhajajo nazaj.
Vračamo se po grebenu z lepimi razgledi na Trnovec, Podvrh in okolico Lončarjevega Dola.
Prijazna domačinka Jazbečeva nam postreže z odličnim "zdravilom" iz sto rastlin in pokaže bližnjico preko travnika in skozi gozd proti Komorivcu.
To je sosednja dolina od tiste, po kateri smo hodili proti Trnovcu, znana je pa tudi po izviru tople vode. Konča se lepo na izhodišču naše poti, kjer nas potrpežljivo čakata avtomobila.
Parkiramo, občudujemo sožitje psa in mucke, ki se greje v njegovi hiši,
mi pa počasi proti Komorivcu. Nekaj časa po cesti, potem pa po gozdu lepo do Trnovca.
Tu nas ob stari hiši, ki se žal podira, pozdravi pasji lajež, potem pa še starejša gospodinja.
V soncu pred nami pa malo v hrib postavljene hiše in za njimi cerkev svetega Jurija.
Ko zavijemo na levo po cesti, se nam od daleč dobrika domači sveti Rok, na desni pa pozdravlja kozolec na Metnem Vrhu.
Ugotovimo, da imajo v Trnovcu lepo urejen gasilski dom, blizu pa je že "meja" s Podvrhom. Seveda moramo tu kot prvo znamenitost omeniti hišo župana Srečka Ocvirka,
potem pa zaviti h Turistični kmetiji Grobelnik. Okrog vogalov je vse tiho, saj se nismo nič najavili,
preseneti pa nas grm japonske kutine, ki je že ves v cvetju. Bo še kaj zime ali kar takoj pomlad? Hiše in zidanice nad vinogradi se vrstijo v gosjem redu, lepe razglede pa malo moti rahla megla.
Še najbolje vidimo pod seboj naselje Vranje, hrib Ajdovski gradec, malo dlje za njim pa naselje Žabjek.
Čudno zavijamo na desno, ampak pot je lepa, zlasti skozi gozd. Ko smo že skoraj blizu Zabukovja, le zavijemo v levo in navzdol.
Zdaj smo na markirani planinski poti in brodimo po debeli plasti listja. Zanimivo, da v gozdu in ob potoku ni lis snega, tudi leda ne.
Da ne bi premalo hodili, se povzpnemo na Ajdovski gradec - arheološko najdišče naselbine iz 5. in 6. stoletja našega štetja.
Foto: Ljubo Motore.
Ogledamo si zanimivo informacijsko tablo, potem pa privoščimo malico in skupinsko fotografiranje. Strma pot navzdol se lepo vije v okljukih, vabijo tudi klopce in zraven izpraznjeni smetnjaki, vseeno pa je treba paziti na korak, ker nikoli ne veš, kaj se skriva pod nanešenim listjem. 
Pri hiši Muce Copatarice ni nikogar doma, znajo pa tu za otroke pripraviti zanimiv program.
Po cesti se sprehodimo do križišča, pogledi pa nam uhajajo nazaj.
Vračamo se po grebenu z lepimi razgledi na Trnovec, Podvrh in okolico Lončarjevega Dola.
Prijazna domačinka Jazbečeva nam postreže z odličnim "zdravilom" iz sto rastlin in pokaže bližnjico preko travnika in skozi gozd proti Komorivcu.
To je sosednja dolina od tiste, po kateri smo hodili proti Trnovcu, znana je pa tudi po izviru tople vode. Konča se lepo na izhodišču naše poti, kjer nas potrpežljivo čakata avtomobila.
V Gostilni Kregl posedimo in poklepetamo ob kavi, nad njo občudujemo jelenjad, potem pa nam je skoraj žal, da se naš pohod na ta lep dan že končuje.
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar