25. 5. 19

Topolovec in Vrh pri Boštanju - 22. 5. 2019

Ob osmih na parkirišču pri krožišču v Šmarju (Sevnica): 17 članov in članic študijskega krožka Spoznavanje vrednot v okviru Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica. 


S štirimi  avtomobili se zapeljemo do Gostilne Tinca v Boštanju, parkiramo, 



potem pa zakorakamo ob njivi z žitom, ki jo krasi rdeči mak. 


Kmalu smo ob potoku Grahovica in na nas začne na rahlo kapljati. 


Pri križu, ki je na tem mestu že gotovo sto let, se po novem začenjata dve pešpoti na Topolovec: že znana skozi Drago mimo kapelice in nova Sončna pot, za katero sta najbolj zaslužna Jani in Darinka Zagrajšek. 




Lični sončki na lesenih tablicah nas usmerijo v breg, pot se ves čas dviguje, včasih malo zavija. Lepo je počiščena, ob njej je veliko zanimivih dreves, tudi takih z lesnimi gobami, drugega rastlinja in zanimivih motivov. 







To je lahko razlog, da večkrat postanemo, zajamemo sapo in obrišemo čelo - zaradi potu in dežnih kapelj. 






Že kar visoko je v levo odcep do ostankov Zagrajškovega vinograda, zidanice in kapnice, mi pa se še kar dvigamo. Uradno je iz doline do cerkve 35 minut, mi pa smo na poti uživali nekaj dlje. 




Pri cerkvi nas pričaka Lado z borovničevcem in mnogimi zanimivimi podatki o teh krajih. 

Foto: Nevenka Vahtar.
Stojimo pri baročni cerkvi Marijinega vnebovzetja, ki jo je dal zgraditi boštanjski graščak Andrej Mordax leta 1734, v zahvalo za zdravje otroka.  Oltar je delo neznanega mojstra iz leta 1734, na njem naj bi bila oblečena Marija z Jezusom in pravimi lasmi, vendar jo izpostavijo verjetno le ob praznikih. Na glavnem in stranskih oltarjih je še več svetnikov in svetnic ter slik. Cerkev je leta 1935 v celoti dekorativno poslikal slikar Cerinšek, ki je posnemal renesančne motive. Na koru so orgle, v cerkvi pa tudi razpelo s križem in Marijo za procesije. Žegnanje: veliki šmaren (15. avgust), mali šmaren - sobota zvečer procesija z lučkami, nedelja praznična sveta maša,  Štefanovo, veliki ponedeljek (emavs). Obudimo tudi spomin na Slapšaka - Mišjaka in njegovo pametno kobilo, ki je znala sama pripeljati iz vinograda domov, če se je gospodar napil. Po njem se zdaj imenuje prireditev v Boštanju Mišjakov večer.


Pot nas potem vodi mimo kapelic, za katere lahko preberemo na spletni strani boštanjske župnije:

Sedem zidanih kapelic stoji druga za drugo ob poti z Vrha na Topolovec. Leta 1734 jih je ob gradnji Marijine cerkve na Topolovcu dal postaviti baron Janez Andrej Mordax. Slopaste kapelice imajo oblo zaključene niše, ki so do polovice plitkejše in v zgornjem delu globlje. Pri spodnji kapelici, ki ima še ohranjen prvotni omet, je nad nišo poudarjeno zatrepno čelo. Kapelice so pokrite z dvokapno opečnatimi strehami, ki so jih obnovili leta 1984. 
Število kapelic ne ustreza številu postaj križevega potu, niti desetkam rožnega venca. Katere so bile podobe v prvotnih kapelicah, ni znano. Domačin Rudi Stopar je izdelal zasnove sedmih vitražev s prizori Marijinega življenja: 
spodnja kapelica - Jezusovo rojstvo (darilo Slave Slapšak 1998)
druga kapelica - Beg Marije in Jožefa z Detetom v Egipt (darilo Leopolda in Pavle Oblak 1998)
tretja kapelica - Jezus uči v templju (darilo Žužkovih 1998)
četrta kapelica - Srečanje Jezusa z Materjo (darilo Andolškovih 1996)
peta kapelica - Marija in Apostol Janez pod Jezusovim križem (darilo Conradyevih 1996)
šesta kapelica - Žalostna Mati božja (darilo Dolinškovih 1995)
sedma kapelica - Polaganje Jezusa v grob (darilo Borisa Slapšaka 1995).

Malo niže nam Lado pove, kako so gradili vodovod za to lepo urejeno vas - Vrh pri Boštanju. 




Za krajši čas se ustavimo pri azaleji na križišču in čudovitih rododendronih ob hiški Ane in Ladota.


zidanici Stanke in Braneta nas najprej čaka presenečenje: slastna špargljeva juha, ki jo je pripravila Ivanka, za zraven pa spekla še koruzni in črni kruh. 



Z Branetovega žara zadiši še po mesnih dobrotah, ki jih kombiniramo z zelenjavo in pridno zalivamo s tremi vrstami vina in sokom. Na mizo pridejo priboljški, ki jih je prispeval vsak od nas, zadiši pa tudi po kavi. Sledijo darila za vse, ki smo pomagali pri letošnjem programu, in ideje za bodoče.


Po zahvalah gostiteljema in skupinskem fotografiranju se po cesti odpravimo proti Boštanju. 



Še lep pogled v dolino. 


Nehalo je deževati in mi smo preživeli en lep zaključek pohodniške sezone.

Video:

Ni komentarjev: