Malo kompliciran naslov, kajne? Res smo se povzpeli na Zajčjo goro (hrib), se sprehodili med hišami zaselka Zajčja Gora, uradno pa smo bili na Ledini. No, najprej pa se nas je zbralo devet od študijskega krožka Spoznavanje vrednot v okviru Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica na naše običajnem mestu - parkirišču pri krožišču v Šmarju (Sevnica) ob običajni osmi uri. Z dežniki, ker je danes pač polulana Zofka, ki se ne sme izneveriti svojemu slovesu.
In pod dežniki lepo počasi napredujemo v hrib po asfaltirani cesti, da se ne bi preveč zmočili. Ogledujemo fasade, se čudimo novogradnjam, občudujemo zelenice in vrtove.
Ob cesti nas pozdravljajo ivanjščice v družbi z drugim cvetjem.
Kmalu se začnemo tudi zazirati v rahlo zastrto dolino Save in na drugo stran v dolino Sevničine.
Pozdravi nas tabla z dobrodošlico, pri hišah Zajčje Gore pa ni opaziti kakšnega življenja.
Spustimo se do Mastnakove zidanice, da si pod streho malo privežemo dušo in občudujemo razgled.
Potem pa povratek v dolino - še vedno med dežnimi kapljami. Ob kavi in drugih napitkih posedimo malo dlje, saj imamo dovolj časa in na suhem je laže delati načrte, tokrat za piknik naslednji teden.
Odpraviti se v takem vremenu na pohod ni kar tako, pohod z dežniki je kar v redu, še boljši pa je občutek, da človek kljub neugodnim razmeram napravi nekaj zase in za svoje zdravje.
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar