1. 7. 21

Bled - 29. 6. 2021

Vstajanje ob petih zjutraj - to je zame že vsakodnevna praksa, ob štirih - to pa je nekaj posebnega. Ampak za bogat program je treba dan začeti bolj zgodaj. Pripravim zajtrk in popotnico, potem pa zbudim pranečaka in pranečakinjo, ker se nam mudi na vlak ob 5.19 za Ljubljano. Ima sicer pet minut zamude, kar pa ne zmoti našega načrta. Ob igranju igric v živo in na pametnem telefonu vožnja hitro mine in dovolj zgodaj smo v Ljubljani, da ujamemo avtobus za Bled ob sedmih. To je namreč cilj nagradnega izleta za oba odlična šolarja. 



Ob pol devetih izstopimo v naselju Mlino ob Blejskem jezeru in se kar takoj posvetimo cvetočim lokvanjem in račkam, s katerimi delimo tudi nekaj naših rogljičkov. Nekaj vnetih kopalcev je že v vodi, 



mi pa se napotimo pod Vilo Bled proti Zaki. Da bi videli jezero z otočkom s ptičje perspektive, se potrudimo pol ure po strmi poti na Ojstrico, 611 metrov visok osamelec, 


s katerega se odpre krasen razgled. Malo više je še razgledišče na Mali Osojnici, vendar nam to zadošča. Po spustu k jezeru si privoščimo počitek ob osvežilnih pijačah, 


kopalcev v Zaki je zdaj že kar veliko, 


potem pa nadaljujemo pot skozi Malo Zako s kopališčem in Veslaškim centrom. Ker bi radi prišli na grad, se odločimo za pot skozi gozd, 


ki je lepo speljana, ne pa preveč dobro označena in se preveč spustimo proti jezeru. Na Blejski grad je treba potem po mnogih stopnicah. 


Odpre se nam spet pogled na jezero in hrib Straža z vijugasto progo za poletno sankanje.




Vračamo se spet po stopnicah in najprej malo ohladimo v neogotski župnijski Cerkvi svetega Martina, kjer občudujemo velike slike križevega pota in svojski lestenec. Freske so delo Slavka Pengova, lestenec pa je izdelal Ivan Pengov. Stara cerkev je stala na tem mestu že v 14. ali 15. stoletju, sedanjo pa so zgradili v letih 1903 - 1905. Prostor ob njej lepo zapolnjujejo stavbi lepo urejenega župnišča in Starega farovža z nekaj sobami, lokalom in prodajalno spominkov. Seveda je treba kupiti kakšen spominček in si privoščiti doma izdelani sladoled.

Mimo Marijinega znamenja, ki ga je zasnoval Plečnik, se napotimo proti jezeru. 


V parku
nas razveselijo vrtnice, na vodi pa spet lokvanji in račke. 


Pletne
za prevoz na otok so parkirane malo stran pred hoteli in srečo imamo, da se nas v kratkem času zbere dovolj za vožnjo. Sicer za prevoz skrbita tudi ladjici na električni pogon, ampak pletna je le pletna. To je leseno plovilo z ravnim dnom, dolgo sedem metrov in široko dva, pletnar pa lahko prepelje do 18 ljudi tako, da stoje vesla z dvema vesloma. Pri tem je zelo pomembna enakomerna obtežitev čolna in tudi mi smo morali ustrezno sesti, da je bilo vse v ravnotežju. Pletne izdelujejo domačini (tri mesece), tradicija gre iz roda v rod, tudi pletnar ne more biti vsak. Na Blejskem otoku je 23 pleten in vse so lepo vdrževane.


Vožnja na ta edini naravni otok v Sloveniji traja kar nekaj časa, saj je to ledeniško jezero veliko: dolgo je 2120 metrov in široko 1380 metrov, ima površino 1,45 kvadratnih kilometrov, največja globina pa je 30 metrov. 50 minut imamo časa za raziskovanje otoka, za katerega v Wikipediji lahko preberemo:

Blejski otok je majhen apnenčast, z drevjem porasel otok na zahodni strani Blejskega jezera. Na vrhu otoka, na urejeni terasi, stoji srednjeveška, v baroku popolnoma prezidana Cerkev Marijinega vnebovzetja. Ob leta 2019 prenovljeni cerkvi stoji samostojen zvonik z baročno čebulasto kapo. Nedaleč stran, nad mogočnim stopniščem, sta dve hiši, nekdanji proštija in mežnarija, kapelica Matere Božje, kapelica Lurške Matere Božje, župnišče in manjši svetilnik, Površina otoka je 0,82 ha. Otok, ki stoji med Mlinom in Zako, se dviga do 18 metrov nad jezersko gladino.

Prehodimo obalo in oboje stopnice, se okrepčamo na terasi lokala, 


obisku cerkve z zvonom želja pa se raje odpovemo zaradi oderuško visoke vstopnine. 

Po povratku na obalo opazimo vabilo na ogled razstave Čudovite živali in seveda si gremo ogledat kače, kuščarje, pajke ...

Zdaj pa pot pod noge do Naravoslovno izobraževalnega tematskega in zabavnega parka DINOPARKA BLED - RADOVLJICA  s stalno razstavo posnetkov dinozavrov v naravni velikosti. Do tja je skoraj dva kilometra in avtobusi ne ustavljajo, čeprav sta v bližini že dva kampa in čisto zraven golf igrišče. Opremimo se z dodatno hladno vodo in hrabro odkorakamo do razstavnega prostora sredi gozda ob reki Savi, kamor so postavili nad 20 dinozavrov različnih velikosti. 


Pri vsakem je tabla z opisom, pri nekaterih pa s pritiskom na gumb lahko izzovemo njihovo gibanje in rjovenje. Tu so še: model našega osončja, veliki kipi z Velikonočnih otokov, piramide, Stonehenge. Posebno doživetje je petminutni film v 6D tehniki, ko si v središču dogajanja, dinozavri hodijo preko tebe, letiš z njimi, pod tabo pa se premika sedež. Za spomin je na voljo fotografiranje z avtomatom, lahko se preizkusiš v streljanju z AIR SOFT puškami ali pištolami, na voljo je veliko igral, tudi lačen in žejen ne ostaneš, na koncu pa te gotovo zamikajo še spominki živali v trgovini.

Kaj pa zdaj? Nazaj na Bled je dva kilometra, do Lesc tudi približno toliko. Prijazna uslužbenka nam ponudi prevoz do Lesc in komaj ji vsilim denar za nekaj bencina, pripravljenost in usluga - neprecenljivo. Za Ljubljano imamo avtobus vsake pol ure: za tistega iz Bohinja in Bleda smo prepozni, na drugega iz smeri Rateč malo počakamo. Zelo udobno novo vozilo s prijetnim hlajenjem in v Ljubljani nam je kar odveč, da je treba stopiti na zrak, ki ima še vedno 32 stopinj, čeprav je že večer. Spet nakup hladne pijače in na vlak za Sevnico. Tudi ta je hladen in ob pol desetih smo v Sevnici. Dolg dan, bogati načrti, ki smo jih celo presegli!

Video:




















2 komentarja:

LINA pravi ...

Prekrasen izlet. Krasna nagrada za pranečaka. Ter zelo lep izčrpen opis.

Romana Ivačič pravi ...

Hvala lepa, Lina! Res smo doživeli veliko zanimivega in lepega.