Ob Savi na Orehovo - 16. 11. 2022

Vremenska napoved: rahel dež ob devetih, ampak dežuje že prej. Torej mi - od Spoznavanja vrednot pri Društvu Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica ne gremo na Lukovec in Konjsko, ampak pod dežniki po nasipu ob Savi. Pet nas je na parkirišču pri krožišču v Šmarju (Sevnica), dve nas čakata pri brvi preko Save. Torej: kar hitro pod železnico, po Savski in do njih. 

Pogumno zakoračimo po peščeni poti do podhoda pod železnico pri Lidlu in se sprašujemo, če so to iz zraka dve kapljici iz vremenske napovedi ali tri. Do Elektrarne Boštanj je pot asfaltirana, ob njenem robu pa je večinoma mogoče hoditi po pesku. Brežina je sicer pokušena, vendar japonski dresnik spet obilno poganja, vmes pa tudi kakšna ambrozija. Razveselimo se poti, ki je spet peščena in stran od prometne ceste, 

na vodi pa opazujemo številne račke in labodjo družino: snežnobela starša in še dva malo siva, vendar skoraj odrasla mladiča. 

Ob bregu leži tudi kakšno deblo, ki postaja osnova za novo življenje. Pristan na Orehovem so povečali, veliko pa je na travniku tudi orodij za razgibavanje. Nismo jih uporabile, da je nevarno zaradi zdrsov, smo menile. Na številnih grmih gloga je še nekaj rdečih jagod, 

preseneti pa nas tudi aktivnost deževnikov, ki so dodobra zrahljali zemljo med travo.

Obrnemo se, na mokri klopi in pod dežniki se malo okrepčamo, potem pa vračamo v Sevnico. Tik pred ciljem občutimo, kako je, če so na delu tri kapljice iz vremenske napovedi. Naliv nas kar dobro namoči, kljub temu pa posedimo ob kavi, da se pohvalimo: res nismo pregnale dežja, pa tudi on ni odgnal nas. Sile smo, kajne?

Kaj bo dež, te kapljice, tole malo moče?

Me ob Savi hodimo, če se nam zahoče!

Pa zakaj, pa zato, ker naj vedno lušno bo!