Ob običajni osmi uri nas je na parkirišču pri krožišču v Šmarju (Sevnica) šest od Ponedeljkove skupine Planinskega društva Lisca Sevnica. Nekateri nimajo veliko časa, zato se odločimo za kratko pot na Sveti Rok in okrog njega.
Po Prvomajski ulici se vzpenjamo in občudujemo cvetje na vrtovih in balkonih.
Skozi gozd gre bolj strmo, zato počasi, ker od čela kaplja in curlja.
Za nami ostane pogled na Sevnico z okolico, ravnina pa pride prav za krajši počitek.
V Začelah (uradno Drožanje) nas pozdravi škotsko govedo, ki pa se nam zdi križano, ker nima zelo dolge dlake; mogoče pa se je prilagodilo na toplejše podnebje. Pri Marjani in Ladu je vedno prijetno, tokrat pa še posebno, ker je Marjana pred kratkim slavila rojstni dan. Dezinfekcija z žganimi pijačami,
dišeča kava v posebnih skodelicah in na podstavkih s kvačkanimi prtički, pecivo,
Foto: Vinko Šeško.
na koncu pa še nazdravimo s pišečko penino Stella, ki ima vonj in okus po marelicah. Odlična! Marjana, veliko dobrega in lepega, tudi skupnega, še posebno pa zdravja! 
Ogledamo si še pravo razstavo izdelkov Marjanih pridnih rok, skrbno urejen vrt in sadovnjak, potem pa je treba oditi naprej. No, dva se obrneta nazaj, Lado pa se nam s psičko pridruži na poti.
Skozi gozd se podamo v Šetenje (še vedno Drožanje), kjer je tudi kaj lepega videti na vrtovih. Postanek pri Žvegličevih je pa tudi nekaj posebnega: znani izdelovalec diatoničnih harmonik si vzame čas in nam pokaže, kje in kako dela. Kar štiri delavnice rabi in veliko različnih strojev ter priprav. Z ženo nas pogostita še s pijačo, to se je zgodilo tudi že kdaj prej, ogled delavnic pa je bil za večino prvič.
Malo se spustimo, potem pa zavijemo preko polja in pogledujemo proti Žabjeku s Cerkvijo svetega Lovrenca (še vedno Drožanje).
Skozi gozd se dvignemo pod Cerkev svetega Martina v Lamperčah (še vedno Drožanje), ki nas pozdravi z zvonjenjem - je pač poldne. Mi pa med vinogradih navzdol in pri zadnjem naletimo na gospodinjo Pinozovo, ki nas pogosti z odličnim belim vinom. Lado in Marjana odhajata proti domu, preostale tri pa skozi Brezje (še vedno Drožanje), potem desno mimo zajetja vode in kapelice v gozd in po krasni poti do Vintarjevega vikenda. Zdaj pa nismo več v Drožanju, ampak na Drožanjski cesti. Samo še navzdol po cesti, potem skozi gozd in smo že v Sevnici.
Tu je treba pogledati še lepote cvetov tulipanovca in ugotoviti: res praznični program je bil danes! Nič čudnega, saj je binkoštni ponedeljek.
Ni komentarjev:
Objavite komentar