Zadovoljstvo v majhnih stvareh: Iz Bosne preko Hrvaške domov

Foto: Zlatko Zebič.

Foto: Vinko Šeško.

Lepo jutro v Neumu začnemo s telovadbo in izdatnim zajtrkom. Poslovimo se od hotela in krenemo proti meji s Hrvaško.

Dan mladosti naš je dan, v srcu mu še ves predan. Oj, le naprej ...

Ker je 25. maj, najprej zapojemo Lepo je v naši domovini biti mlad, potem pa ob petju vandrovskih pesmi krene na pot štafetna palica (steklenica s primerno vsebino).

Mi smo mi, vandrovci, mi smo prva liga, ko divjamo naokrog, napor je ena figa.

Pa zakaj, pa zato, ker naj vedno lušno bo, ker naj vedno lušno bo, zato, zato.

Ko vandrovci se na pot podamo, to je to, to je to, to je to, to, to.

Ko vandrovci se na pot podamo, sonce sveti nam toplo.

Če tudi dež je, al sneg, al toča, nič zato, nič zato, nič zato, to, to.

Če tudi dež je, al sneg, al toča, mi sonce v sebi nosimo.

Po cestah ravnih in po ovinkih, zdaj na pot, zdaj na pot, zdaj na pot, pot, pot.

Po cestah ravnih in po ovinkih, naj sreča spremlja nas povsod!

Vsak štafeti da svojo energijo in svoje želje, Vinko pa jo predamo s pesmijo:

Vinko, dragi, oj, Vinko, dragi, ti obljubo damo,

da se s tabo, oj, da se s tabo še na pot podamo.

Video: Majda Plevnik.

Foto: Vinko Šeško.

Zahvalimo se mu, da nas je spet povabil na vandranje, ekipi pa za izvedbo ("ekipa, da te skipa" - Toni, Sebastjan in Mateja).

Prečkamo mejo, občudujemo most na Pelješac, potem pa se obrnemo proti notranjosti.

Krasen je pogled na delto Neretve s sadovnjaki citrusov, predvsem mandarin. V mladih nasadih posadijo vmes še zelenjavo. Neretva je dolga 230 kilometrov, od tega 208 kilometrov v Bosni in Hercegovini, zadnjih 22 kilometrov pa na Hrvaškem, pri Pločah se izliva v Jadransko morje. Izkoriščajo jo v štirih hidroelektrarnah, vsako leto na njej priredijo od Metkovića do Ploč regato s smešnimi plovili.

Izvemo podatke o Hrvaški, njeni zgodovini, ureditvi in zanimivostih.

Ustavimo se, da malo zajamemo zrak, pa za odtankanje in dotankanje, potem pa naprej do Narodnega parka Krka.

Narodni park Krka je eden izmed osmih narodnih parkov na Hrvaškem in naravni spomenik najvišje kategorije. Območje je bilo uradno zaščiteno leta 1985, zato je za vstop v park treba kupiti vstopnico. Obsega območje porečja okrog spodnjega dela reke Krke, po kateri je park dobil ime, in spodnji tok reke Čikole. Raztezal se je na površini 109 km², od leta 1990 se je povečal na 142 km². Posebnost parka je lehnjak, ki je na reki ustvaril sedem znamenitih slapov (najpomebnejša sta Roški slap in Skradinski buk s 45 metri višine). Okoli slednjega poteka izobraževalna pot, dolga 1900 metrov. Zaradi obsežnih vodnih površin sta v parku bogati flora in favna. Tako se na zavarovanem območju nahaja preko 1000 rastlinskih vrst in podvrst, 18 vrst rib - deset vrst endemičnih in 222 različnih ptic, nekatere samo med selitvijo. Kar 18 vrst netopirjev najdemo tu. Vpliv človeka je omejen. V parku se nahajajo tudi pomembni kulturno-zgodovinski in verski objekti (ostanki rimskega tabora Burnum, mlini, srednjeveške utrdbe Ključica, Kamička, Rog, Bogočina in Nečvena, samostan sv. Marije na otočku Visovac, pravoslavni samostan Krka, ostanki hidroelektrarne Krka iz leta 1895). (Wikipedia)

Parkiramo na Lozovcu in in si najprej ogledamo zbirke: predilnico, kovačijo, kuhinjo... in Skradinski buk od zgoraj. Obiskovalcev je zelo veliko, takoj pa opazimo tudi, kako visok je nivo vode. Pred nekaj dnevi je bilo nekaj poti še poplavljenih, zdaj je kakšna lužica le še tu in tam. Tako si ogledamo Narodni park res v vsej njegovi lepoti.

Pa na sprehod smo se podal, slapove Krke obiskal. Oj, le naprej ...

Spuščamo se ob peneči se vodi, jezerih in slapovih, vsak korak nas privede do česa zanimivega.

Voda vse okrog je nas, naravi tukaj v okras. Oj, le naprej ...

Foto: Majda Plevnik.

Dovolj časa imamo za uživanje in počitek pod Skradinskim bukom. Na mostičku se ne moremo načuditi količini in lepoti vode. Pred mnogimi leti sem s prijateljicami v času počitnikovanja v Primoštenu že obiskala ta kraj, vendar se spominjam veliko manj vode. Veliko je kioskov s hrano, pijačo in spominki, tako nam čas hitro mine.

Z Matejo obiščemo še nekdanjo hidroelektrarno. Prva hidroelektrarna na reki Krki je začela obratovati 28. avgusta 1895, le dva dni po začetku obratovanja v skladu s patenti Nikole Tesle prva hidroelektrarna na svetu v Niagarskih slapovih. Tisti večer je na Hrvaškem potekal prvi prenos izmeničnega toka na daljavo in Šibenik je postalo prvo mesto na svetu, ki je dobilo izmenični tok za svoje obrate.

Nekaj sto metrov peš je do pristanišča za ladjice, ki vozijo v Skradin. Pred nami neskončno dolga vrsta, malo se tudi prerivamo in zaslužimo grde poglede in besede od mladih turistk iz tujine. Dve ladjici ena za drugo in problem je rešen.

Mirna vožnja po reki, pogledujemo nazaj na slapove, potem pa pristanemo v prijetnem naselju Skradin. Nekaj časa je za osvežitev, potem pa hitro na avtobus, saj so oblaki kar grozeči.

Zabliska se in zagrmi, vandrovc naš v bus hiti. Oj, le naprej ...

Ko vstopimo pod varno streho, se ulije dež, pa ne za dolgo.

Sledi dolga pot proti domu, ki jo prekinemo s kočerjo (poznim kosilom ali zgodnjo večerjo) v bližini izvoza Maslenica.