Zadovoljstvo v majhnih stvareh: Iz Srbije v Črno goro

Zjutraj nas zbudi sonce, malo telovadimo, potem pa zajtrk.

Poslavljamo se od Hotela Agape in potujemo naprej po prostranem Zlatiboru.

Travniki, gozd, redke skupine hiš, 36 kilometrov proti jugu.

Prvi postanek za kavo je v prijetnem motelu s prodajalno ob Zlatarskem jezeru, ki je dolgo od 15 od 23 kilometrov, površina 7,25 kvadratna kilometra, tretje največje v Srbiji po Đerdapskem in jezeru Perućac na Drini. Nastalo je v 60-tih letih s pregraditvijo reke Uvac pri Kokinem Brodu, največja globina 75 metrov. Jez je visok 83 metrov in zaradi njega voda variira do 45 metrov. Je priljubljen cilj izletnikov za vožnje s čolni, bogato je tudi z ribami.

Vozimo se naprej do meandrov Uvca, o katerem piše Wikipedia:

Uvac je reka v jugozahodni Srbiji in vzhodni Bosni in Hercegovini. Znana je po svojih slikovitih meandrih – razdalja med izvirom in ustjem 115 kilometrov dolge reke znaša samo 40 kilometrov – in po naravnem rezervatu, znanem po uspešnem ohranjanju populacije beloglavega jastreba. Uvac izvira jugozahodno od gore Jadovik, enega od vrhov pogorja Kamena gora. Na Sjeniški ravnini se združi z reko Vapo, ki je pravzaprav daljši od povirnih krakov Uvca in izvira v gorah vzhodno od Sjenice. Zatem se obrne proti severozahodu in teče skozi ozke soteske pokrajine Stari Vlah, kjer njeno moč izkoriščajo hidroelektrarne Uvac, Kokin Brod in Bistrica. Njihovi jezovi so ustvarili tri velika akumulacijska jezera: Sjeniško, Zlatarsko in Radoinjsko. V spodnjem toku Uvac teče skozi dolino med pogorjema Zlatar in Zlatibor. Pri vasi Štrpci doseže državno mejo z Bosno in Hercegovino, zavije proti jugu in v zadnjih 10 kilometrih toka tvori srbsko-bosansko mejo. Pri bosanskem mestu Uvac, nedaleč od srbskega Priboja, se Uvac kot desni pritok izliva v reko Lim. Območje kanjona Uvca je bilo za zaščiteno območje proglašeno leta 1971. Danes Posebni naravni rezervat Uvac pokriva površino 75,43 km². Glavni cilj rezervata je bil ohranitev beloglavega jastreba, katerega populacija je bila po drugi svetovni vojni pred izumrtjem in je še leta 1990 na Uvcu znašala 10 primerkov, danes pa jih tod živi 450–500. Poleg tega rezervat naseljujejo številne redke vrste ptic in sesalcev ter 24 vrst rib. Leta 2021 je srbska vlada napovedala povečanje rezervata na 117,46 km² in vzpostavitev vseh treh stopenj zaščite, vključno s I., najstrožjo. Kanjon Uvca je tudi na seznamu mednarodno pomembnih območij za ptice.

Ustavimo se na jezu, opazujemo krmišče beloglavega jastreba, kamor pripeljejo mrhovino, s katero se jastrebi hranijo.

Ptice z razponom kril do 265 centimetrov elegantno letajo po zraku, kasneje vidimo tudi njihova gnezdišča v skalah. Kar dolgo časa čakamo na ladjice, potem se v treh popeljemo po zajezeni reki.

Taka vožnja je eno samo uživanje po neštetih ovinkih med s cvetjem pokritimi bregovi.

Spodnji posnetek je delo Vinka Šeška.

Izkrcamo se pri Ledeni jami, ki je dolga okrog 2500 metrov in ima vsa različna bogastva kraškega podzemnega sveta. Dohod je mogoč samo s čolnom, potem sledijo železne stopnice. Jama ni osvetljena, zato nas opremijo z ročnimi svetilkami. Starost ocenjujejo na tri milijone let, ima 12 dvorana, obiskati je mogoče tri ali štiri. Temperatura v jami je sedem stopinj, toliko je bilo zjutraj na Zlatiboru.

Na primernem mestu v bližini jame nas spet spustijo na kopno in po strmi poti se začnemo vzpenjati na razgledišče.

Strm je vzpon in rožic poln, razgled potem je res popoln. Oj, le naprej ...

Pot je kar planinska, krasi pa jo nešteto lepega cvetja in razgledi na meandre reke,

Posnetek z aparatom Milene Jagrič.

najlepši razgled je seveda z razgledišča. Prav nasproti njega je znano razgledišče Molitva. Čeprav s čela curlja in kaplja, se vzpon splača.

Na Uvcu barčica nam je, veselje polni nam srce. Oj, le naprej ...

Na povratku se na ladjici oglasi pesem, veseli smo podvigov, ki smo jih dosegli.

Malica, da take ni: pijača, hrana za vse dni. Oj, le naprej ...

Daleč je do Ulcinja, zato pridne roke pričarajo malico kar na avtobusu.

Spremljamo mesta ob poti: Prijepolje (ni videti veliko polja) s Samostanom Mileševo, Brodarevo, Gostun pa je mejni prelaz na srbski strani.

Zelo zanimiv je pogled na Samostan Kumanica blizu meje s Črno goro, ki so ga obnovili leta 2000. Pred nami cela vrsta kamionov in začenjajo se zastoji.

Potem pa dolgo "ničija zemlja" in končno črnogorska kontrola. Mateja nas seznani s podatki o Črni gori, njeno bogato zgodovino. Dolgo spremljamo reko Lim in opazujemo,

kdaj se bo iz predorov in galerij spet za kratek čas pokazala železniška proga Bar - Beograd. Mesto Bijelo Polje, potem Mojkovac z reko Taro. Vodička in Mimi nas zabavata s šalami, ker je vožnja res dolga, ceste ozke, zaradi del na njih omejitve hitrosti.

Montenegro ceste vse, brzine strašne dopuste. Oj, le naprej ...

Delno se vozimo po avtocesti in opazujemo slikoviti kanjon reke Morače z res divjo staro cesto, skale pa se dvigujejo tudi tisoč metrov visoko.

Je vožnja dolga, kam bi del; olajšal se in bil vesel. Oj, le naprej ...

Redke postanke res nestrpno pričakujemo. Ob pol devetih Podgorica, glavno mesto, čeprav marsikdo ima za prestolnico Cetinje. Končno prispemo do Skadarskega jezera.

Skadarsko jezero (albansko Liqeni i Shkodrës) je največje jezero na Balkanskem polotoku in se nahaja na meji med Albanijo in Črno goro. 2/3 jezerske površine pripada Črnogorcem z večjim mestom Virpazarjem, 1/3 površine jezera pa Albancem z mestom Skader, po katerem nosi jezero tudi ime. Na jezeru je tudi 50 otokov. Globina jezera variira od 6 do 44 m na mestih, kjer so vrtače. Letno variira tudi površina, in sicer od 370 do 530 km² glede na letni čas in torej vodni dotok. V Skadrsko jezero priteka reka Morača, jezero pa se izliva v reko Bojano, ki teče 30 km dalje v Jadransko morje. Črnogorska stran jezera je od leta 1983 del nacionalnega parka, saj na območju živi okrog 270 vrst ptičev in je zatočišče pelikanov v Evropi ter eno zadnjih sredozemskih sladkovodnih močvirij. Jezero pa je bogato tudi s številnimi jeguljami in ribami, kot so krap, postrv, amur itd., ter drugimi živalmi. (Vir: Wikipedia)

Okoliške vasi pridelujejo znano vino vranac. Včasih je bilo tu veliko tihotapstva. Sutomore - smo ob morju, ki pa nima najbolj čiste vode. Potem pa Bar: ob pol desetih in 18 stopinj.

Večerja pozna je, pa kaj; Ulcinj dragi, kje si zdaj? Oj, le naprej ...

V Ulcinju smo ob desetih.