Povratek iz Malinske - 9. 6. 2023

Avtobus iz Malinske ob 11.53 je udoben in lepo ohlajen. Vozimo se skozi Njivice, Omišalj, mimogrede smo preko mosta na Krk, pa skozi Kraljevico in Bakarac. 

Uživamo ob pogledu na Bakar in vozlišče cest nad nami, potem pa ni več daleč do Reke. 

Imamo nekaj zamude, ampak slabo uro imam, da se sprehodim po Korzu. Nekaj kapljic sicer pade, vendar nič hujšega.

Potniški vlak za Zagreb z odhodom ob 13.58 odpelje točno ob tem času, potnikov nas ni veliko, sedeži so udobni in vagoni hlajeni. Vozovnica me stane 8,63 evrov, kar za 229 kilometrov vožnje res ni veliko, res pa je, da na njej piše "akcijska cena". Uradno naj bi se vozili štiri ure in pol, v resnici pa smo se okroglih pet. Na tej trasi je 29 kolodvorov z več tiri, da se vlaki na enotirni železnici lahko križajo, poleg tega pa še 17 postajališč s samo enim tirom. Vlak torej ustavi 46-krat, pa še kdaj pred semaforjem ali kar na odprti progi. Tudi sicer je vožnja zelo zanimiva: skozi mesto Reko, skozi predor (jih je še nekaj potem naprej), potem pa vzpon z razgledom na morje, tudi na Krški most, 

zanimive nekajkratne vijuge, da vidiš nasip, po katerem si se peljal malo prej ... 

Večino časa pa zeleno, zeleno, zeleno; malo poseljena področja, 

postajna poslopja v slabem stanju. Tudi postaja Oštarije, kjer se odcepi proga za Knin in Split, ne daje kaj dobrega vtisa. 

Nenavadna so imena nekaterih postaj: Vrata, Košare in celo Generalski Stol. V času Vojne krajine v 17. stoletju sta tu res "uradovala" dva generala. 

Večji kolodvori so lepši, Karlovec pa ima celo dva. 

Ob progi je mogoče videti veliko lesa, sploh pri Lokvah, Delnicah ... 

Ogulin je našel svoje mesto ob reki Dobri in ob vznožju gorskega masiva Velika Kapela.  Za nekaj časa se ulije dež, potem pa se spet zvedri. 

Ko se končajo neskončni gozdovi, se začnejo odpirati polja z ječmenom, koruzo ...  

Zanimiv del vožnje je ob reki Mrežnici s slapiči (od Generalskega Stola do Karlovca), Karlovec pa je sploh bogat z rekami: poleg Mrežnice še Korana in Kolpa. V ravnini so poleg njega ob progi večji mesti še Duga Resa in Jastrebarsko ter neštete vasi.

V Karlovcu prisede starejši gospod, ki mi dela družbo do Zagreba in razloži veliko stvari o krajih na Hrvaškem. Obuja pa tudi spomine na svoje planinske pohode po Sloveniji. 

V Zagreb pripeljemo s polurno zamudo, zato pohitim k blagajni, da kupim karto do Dobove za mednarodni vlak za Stuttgart (dva evra in pol - začuda upoštevajo, da sem upokojenka, vedno ne), od Dobove naprej pa rdeča kartica in doplačilo evro in pol. Pol ure pred odhodom komaj najdem sedež, ki je rezerviran šele od Ljubljane naprej, polni so tudi spalniki in vagoni z ležišči. Šele kasneje se spomnim, da se ljudje vračajo v Nemčijo po enem tednu binkoštnih počitnic. Že iz Zagreba odpeljemo z zamudo, potem pa stojimo na vsaki postajo do Dobove, v Sevnico pripeljemo z nekaj več kot pol ure zamude in sprejme me dež. 

S tole vožnjo sem res na zanimiv način zaključila kratek oddih pri naših sosedih.

Več posnetkov

Video: