Ljubljana - 15. 2. 2024

Ob neobičajni uri 9.40 se nas 23 (Spoznavanje vrednot pri Društvu Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica in Sredina skupina Planinskega društva Lisca Sevnica) na Železniški postaji Sevnica vkrcava na vlak za Ljubljano. 

Med vožnjo občudujemo Kamniško-Savinjske Alpe v snegu. 

Malo po enajsti uri smo na cilju in najprej se pri kiosku okrepčamo s kavo in pecivom, 

potem pa z mestnim avtobusom številka 18 odpeljemo do Živalskega vrta. 

Tam nas že čakata gozdar Tone Lesnik in dr. Andrej Verlič, vodja službe Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Skupaj počakamo še na poln avtobus planincev in planink iz Sevnice, skupaj nas je okrog 70. Gostitelja nam predstavita Krajinski park in načrt za današnji pohod. Rožnik pomeni tudi mestni gozd, gozd s posebnim namenom, živalski vrt, tu so rezervati, športni objekti (smučarska skakalnica), zgodovinske točke. Krajinski park obsega približno 460 hektarov, na vzhodu leži naravni spomenik Tivoli, na zahodu Pot spominov in tovarištva. Ob njem je veliko ustanov: Biotehniška fakulteta, Gozdarska fakulteta, Gozdarski inštitut Slovenije. Sicer pa je to pretežno gozdnato področje z zelo razgibanim reliefom (več vrhov, najvišji Šišenski hrib) največja zelena površina v Ljubljani. Zanimivo je, da je v pretežni lasti zasebnih lastnikov, okrog 420 jih je, kar otežuje gospodarjenje. Pomembna so mokrišča: Koseški bajer v glinokopu, Naravni rezervat Mostec in Naravni rezervat Mali Rožnik - sta naravna rezervata z zavarovanimi vrstami, sicer pa je na celem področju registriranih skoraj 3000 vrst organizmov. Speljanih je veliko pohodniških poti, tudi krožna učna Jesenkova pot, pot okoli Koseškega bajerja ... Obisk so ocenili na milijon sedemsto tisoč na leto, število obiskovalcev pa še narašča, dnevno 200 do 250, na bolj prometnih poteh tisoč do dva tisoč prehodov na dan, število se je tudi zelo povečalo v času covida. 

Napotimo se najprej ob cesti, potem pa v hrib po gozdu. Malo se zadihamo do travnika, 

potem pa do Cerkve Marijinega obiskanja, od katere kukamo skozi veje dreves proti Ljubljani. 

Spodnji posnetek: Nevenka Vahtar.

Gostišče na Cankarjevem vrhu je po pol leta spet odprto: poleg pijače ponujajo tudi sladke prigrizke. Ustavimo se ob Cankarjevem spomeniku, blizu je tudi njegova spominska soba.

Ob ograji Živalskega vrta nadaljujemo pot proti Naravnemu rezervatu Mali Rožnik, 

po ožji poti se spustimo v "Tiho dolino". Za nekaj časa utihnemo in prisluhnemo naravi. Zanimivo je, da tako blizu velikega mesta ni slišati njegovega hrupa.

Spet se začnemo dvigati na greben 

in potem vse do vrha Šišenskega hriba z velikim stolpom. 

Po gozdu se nato spustimo do Gostilne Čad, ki so jo zelo razširili z graditvijo hotela.

Še malo naprej, okrog vogala 

in že smo pred Gozdarskim inštitutom Slovenije, kjer se pridružimo mnogim, ki so prišli na otvoritev fotografske razstave Vinka Šeška. 

V avli si ogledamo "jagodni izbor" Vinkovih fotografij na temo narave. 

Foto: Nevenka Vahtar.

Zelo lepo ga predstavi njegov nečak Jože Prah, 

naša ušesa pa pobožajo tudi zvoki harfe pod prsti mlade umetnice Lane Kozinc. Druženje se nadaljuje ob obloženih kruhkih in beli kapljici organizatorja, Sevnica pa je prispevala šunko Kmetijske zadruge s hrenom na domačem kruhu naše Mimi, zraven pa Kozinčeva modra frankinja.

Mestni avtobus ima deset minut zamude in zaradi tega skoraj tečemo na regionalni vlak ob 17.35, ki je postavljen skoraj na pol poti do Ljubljana - Polje. Malo pred sedmo zvečer smo v Sevnici.

PODROBNI PODATKI - POD VIDEOM.
Več posnetkov
Video:

KRAJINSKI PARK ROŽNIK, ŠIŠENSKI HRIB, TIVOLI

Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je bil ustanovljen z Odlokom o razglasitvi Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba za naravno znamenitost že leta 1984. Zavarovano območje: 459 ha. Krajinski park se razprostira na severozahodnem delu Ljubljane. Obsega mestni park Tivoli ter gozdni prostor Rožnika, Šišenskega hriba in Koseškega boršta. Tu se povezujeta narava in kultura ter sobivajo športne in druge prostočasne dejavnosti.

Na vzhodnem delu je osrednji mestni park – Tivoli. Predstavlja prehodno območje med ravninskim urbanim delom mesta in gričevnatim gozdnim prostorom. Osrednji in največji del krajinskega parka obsega gričevnati gozdni prostor z vrhovi Rožnika, Šišenskega hriba, Debelega hriba, Velikega Rakovnika, Drenikovega vrha in Tivolskega vrha.

V nekoliko odmaknjenih delih ležijo naravovarstveno najbolj vredna območja, med njimi Naravni rezervat Mali Rožnik in Naravni rezervat Mostec. Tu najdemo barjanske in močvirne rastline, jelševja, vodne površine, porasle s šašjem, šotišča, v spodnjem delu Malega Rožnika tudi šotno barje.

Na zahodni strani krajinskega parka gričevje prehaja v uravnan svet Koseškega boršta, kjer se nižinski gozd prepleta z obdelovalnimi kmetijskimi površinami in ekstenzivnimi travniki. Na zahodnem robu se park zaključi pri Poti spominov in tovarištva, ki simbolno združuje predanost zdravemu načinu življenja in ohranjanju zgodovinskega spomina.

Območje Tivolija, Rožnika, Šišenskega hriba in Koseškega boršta je pomembno tako z vidika varstva naravnih vrednot in krajinskih značilnosti kot z vidika ohranjanja biotske raznovrstnosti. Mozaični preplet ohranjenih ekosistemov nadgrajuje več kot 2.800 različnih vrst živih organizmov, med njimi tudi številne redke in ogrožene. Veliko biotsko pestrost dopolnjuje bogata kulturna dediščina.

Kulturni spomeniki državnega pomena: Plečnikova promenada, Cekinov grad, Trikotni park, lokacija letnega gledališča v Tivoliju.

Kulturni spomeniki lokalnega pomena: Cankarjeva spominska soba na Rožniku, Hotel Tivoli, Spominska plošča ustanovnemu kongresu KPS, Spomenik pionirjem, Spomenik rudarja, Arheološko najdišče Ljubljana.

23 drugih enot kulturne dediščine npr: Deček z ribo, Pastirček, Spomenik Ivanu Cankarju na Rožniku, Cerkev Marijinega obiskanja na Rožniku

Dva naravna spomenika: Pod Turnom in Tivoli − mestni park

Dva naravna rezervata: Mali Rožnik in Mostec

15 naravnih vrednot, od tega 11 dreves izjemnih dimenzij, varovanih kot drevesne naravne vrednote

Več kot 2.800 vrst živih organizmov: 700 rastlinskih vrst, 500 vrst metuljev, 1.250 vrst gliv, 110 vrst hroščev,

100 vrst ptic, od tega 70 gnezdilk, 50 vrst pajkov, 45 kačjih pastirjev, 25 vrst sesalcev (od tega 9 vrst netopirjev),

11 vrst plazilcev, 11 vrst dvoživk, 2 vrsti rakov.

Narava v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je izjemna. S hvaležnostjo do prednikov, ki so jo ohranili takšno, kot jo lahko občudujemo danes, moramo nadaljevati z iskanjem pravega ravnovesja med varovanjem in dejavnostmi, da jo bodo lahko opazovali in uživali tudi naši zanamci.

Cerkev Marijinega obiskanja stoji na Cankarjevem vrhu ljubljanskega hriba Rožnik. Z južne strani Ljubljane in z Ljubljanskega barja je vidna že od daleč, zaradi svoje lege, fasade v rdeči barvi, pa tudi zaradi dobre osvetljenosti v nočnih urah. Je podružnična cerkev župnije Ljubljana - Marijino oznanjenje. Cerkev na tem griču je bila verjetno postavljena že v 16. stoletju, današnja baročna stavba pa je njena zamenjava v 18. stoletju (arhitekt Candido Zulliani). Oprema je iz 19. stoletja. Nedaleč od cerkve je znamenita gostilna (1869), v kateri je živel Ivan Cankar (1910 – 1917).

Na južnem pobočju Rožnika se nahaja edini večji živalski vrt v Sloveniji, ustanovljen leta 1949 (najprej kletke v središču Ljubljane, od 1951 na sedanji lokaciji). Na 20 hektarih površin je predstavljenih več kot 500 domačih in eksotičnih živali z različnih kontinentov. ZOO Ljubljana uresničuje naravovarstveno, izobraževalno, turistično, rekreacijsko, kulturno in znanstveno-raziskovalno vlogo.

Najvišji vrh Rožnika se imenuje Šišenski hrib (430 m), bolj obiskan pa je Rožnik v ožjem pomenu, Cankarjev vrh (394 m), poimenovan po pisatelju Ivanu Cankarju, ki je v letih med 1910 in 1917 živel na kmetiji in gostilni na tem mestu. Med Cankarjevim vrhom in Šišenskim hribom je še manj izrazit vrh, imenovan Drenikov vrh (378/386[dvomljivo — glej pogovorno stran] m). Ta vrh je neoznačen in malo obiskan, ker tik pod vrhom stoji zasebna hiša, mimo katere ga obide sprehajalna pot med Cankarjevim vrhom in Šišenskim hribom.

Stranski vrhovi Šišenskega hriba so Tivolski vrh (387 m) na jugovzhodu z vmesnim vrhom (okoli 400 m) pri križišču štirih poti pod Šišenskim hribom (na višini 388 m) ter Veliki Rakovnik (358 m) na severnem grebenu Rožnika in nekoliko odmaknjen Debeli hrib (374 m) med Mostecem in Šiško na severu.

Rožnik na jugu meji na nekdaj močvirno Rožno dolino, četrt urejenih nekdanjih delavskih hiš in vzporedno elitnih vil pomembnih Ljubljančanov, kakršni so bili trgovec Franc Kollmann, župan Ivan Hribar, književni kritik Josip Vidmar in rodbina Vidmar. Med nekdanjimi vilami najbolj izstopa protokolarni objekt Vila Podrožnik, poleg nje je rezidenca ameriške ambasade. Nedaleč je belgijska rezidenca, v njej je nekdaj bivala soproga Antona Slodnjaka. V gozdiču na južni strani Rožnika je območje hiš veljakov nekdanje države in v smeri proti Čadu hiša pionirke slovenske gledališke igre, Marije Vere v modernističnem slogu bauhaus (arhitekt Maks Strenar). Pri hiši se začne tudi »Trim steza Marija Vera«, opremljena s telovadnimi orodji.

Velik del jugozahodnega pobočja Rožnika (ok. 20 ha) zaseda ljubljanski Zoološki vrt. Na prostoru ob Glinščici pa je zrasel nov naravoslovni (biološki oz. biotehniški) univerzitetni center. Zahodni del je zaradi dveh mokrišč ekološko zaščiteno območje (Naravni rezervat Mali Rožnik oz. Mali in Veliki Rakovnik); meji na četrtno skupnost Koseze. Severozahodna dolinica Mostec je znana po potokih in mostičkih ter po smučarskih skakalnicah.

Severni in severovzhodni del Šišenskega hriba meji na katastrsko občino Šiška, na tem predelu hriba stoji samoten opečnat stolp, ki je bil uporabljan kot stolp smučarske skakalnice z iztekom nad Vodnikovo cesto. Skakalnico blizu Galetovega gradu so opustili v šestdesetih letih. Nedaleč od skakalnice je tudi Vodnikova domačija. Na robu gozda nad predelom Spodnje Šiške stoji razvaline opuščenega Hotela Bellevue, v 2000. denacionalizirana in trenutno zanemarjena zgradba, ki je bila značilno historična arhitektura.

Zahodni del Rožnika meji na park Tivoli in mestno jedro. Ob vznožju hriba sta Cekinov grad in Grad Tivoli, za katerim stoji Hotel Tivoli, imenovan Švicarija, iz leta 1910. V prenovljeni stavbi je od leta 2017 Ustvarjalni center Švicarija, ki deluje v sklopu Mednarodnega grafičnega likovnega centra (MGLC). V njem so delovni in bivalni ateljeji za domače umetnike in rezidenčni prostori za mednarodne ustvarjalce ter gostinski lokal, ki pa je že nekaj časa (2018-19) prazen. V bližini Švicarije se začenja tudi krožna Jesenkova pot, učna pot, imenovana po slovenskem botaniku Franu Jesenku. Ob njej so zasajene domače in eksotične vrste dreves, ki so označena s slovenskimi in latinskimi imeni.

Na vrhu stoji gostilna z vrtom. V gospodarskem poslopju zraven je ljubljanski Mestni muzej uredil Cankarjevo spominsko sobo. Cankar se je leta 1910 po vrnitvi z Dunaja naselil najprej v mali sobi v poslopju desno od spominske sobe, zatem je bival v prvem nadstropju gostilne z oknoma proti cerkvi in od leta 1914 do konca avgusta ali začetka septembra 1917 v manjši kamri zraven. Gostoljubje so mu nudili lastnica gostilne Štefanija Franzot, poročena Bergman, in po njenem odhodu sorodniki. Tu je 1910 napisal knjigo Bela krizantema, zbirko novel Volja in moč (1911), dramo Lepa Vida (1912), ljubezensko pravljico Milan in Milena (1913), črtice Moje življenje (1914), med vojno pa zbirko črtic Podobe iz sanj. Na dvorišču je bil leta 1948, ob 30. obletnici pisateljeve smrti, postavljen njegov doprsni kip, delo Frančiška Smerduja.

Nad hišo stoji poznobaročna Cerkev Marijinega obiskanja, na livadi pod njo pa je prostor za prireditve ali slavnosti. Na tem mestu je tradicionalno vsakoletno praznovanje praznika dela (1. maj). Ob tej priložnosti se pred cerkvijo prižge kres, katerega so pred uveljavitvijo praznovanja 1. maja kurili za kresno noč - god Sv. Janeza Krstnika, 21. junija. Prav ime za grič Rožnik izvira iz staroslovensko ime za mesec junij. Dandanes na kresno noč ob ognju podelijo literarno nagrado kresnik.

Na prisojnih legah so včasih gojili vinsko trto. 

Leta 1433 naj bi na vrhu Rožnika delovala bolnišnica za gobavce, ki zaradi kužnosti bolezni niso smeli priti v stik z zdravimi ljudmi. Že leta 1526 je tu stala tudi manjša cerkev. Legenda pripoveduje, da je na Rožniku bival pobožen puščavnik, ki je nabiral zdravilna zelišča in pomagal bolnikom. Puščavnik naj bi ozdravil tudi premožnega ljubljanskega meščana, ki naj bi na Rožniku v zahvalo sezidal majhno cerkev in bil v njej tudi pokopan. 

Od leta 1869 pod cerkvenim gričkom na Cankarjevem vrhu stoji tudi gostilna. Gostilna Čad spodaj je iz leta 1889. 

Tivoli: zasnoval francoski inženir Jean Blanchard, načrte uresničili leta 1815. Med letoma 1921 in 1939 je nato podobo Tivolija delno preuredil Jože Plečnik.

Vir: Wikipedia in spletna stran Krajinskega parka.