Medvednica in Sljeme: pred davnimi leti sva s prijateljico tja odpravili s tramvajem iz Zagreba, ki je na delu trase vozil med travniki in njivami, zdaj pa je to vse poseljeno. Žičnica je bila tista iz leta 1963, ki je delovala do 2007, od februarja leta 2022 pa vozi nova, ki smo jo lani februarja z agencijo Turizem Toni tudi preizkusili. Na uro lahko prepelje 1500 ljudi v 84 kabinah po deset potnikov, imajo tudi wifi povezavo. Vožnja na dolžini pet tisoč metrov traja 15 minut, povprečna hitrost 20 kilometrov na uro. Spodnja postaja Gračansko Dolje je na 267 metrih nadmorske višine, postaja Kutna na 308, postaja Brestovac na 877 in Sljeme na 1030; višinska razlika je tako 763 metrov. Za izgradnjo so porabili 537 milijonov kun, baje je veliko sredstev "steklo" v druge kanale, zato naj bi bila najdražja na svetu. Potrebna je tudi naknadna vgradnja zvočne izolacije za zmanjšanje hrupa bližnjim stanovalcem.
Današnji obisk je drugačen - planinski. Starejša skupina pohodnikov Posavskih planinskih društev namerava peš na vrh in spet v dolino. Prijazni Zvone me vzame v avto do Brestanice, kjer se na parkirišču pri Železniški postajo Brestanice zberemo ob sedmih, potem pa se na avtobus vkrcajo še planinci in planinke iz Krškega in Leskovca. Vodja planinskega izleta Anton Zakšek skrbno preverja udeležbo, saj nas je 62, poleg avtobusa imamo še kombi. Naroči tudi toplo malico na Sljemenu,
sonce nas tudi pozdravlja, mimogrede smo v Zagrebu in pri spodnji postaji žičnice,
ki preseneča s svojo čudno obliko. Mi jo izkoristimo samo za stranišče, potem pa na pot.
Medvednica z najvišjim vrhom Sljeme in 145 metrov visokim stolpom z naše strani zgleda nerazčlenjena, proti Zagrebu pa ima veliko grebenov in vmes globeli. To je izletišče z 70 urejenimi pohodniškimi potmi po gozdovih in pomembno smučišče tik nad velikim mestom. V tem naravnem parku je okrog 1200 vrst rastlin, več sto vrst ptic. Medvednica se razteza v smeri jugozahod - severovzhod v dolžini 42 kilometrov, površina je okrog 240 kvadratnih kilometrov.
Hodimo po Leustekovi stazi z oznako 14, ki velja za najlažji pristop na Sljeme.
Najprej skozi predor, potem pa lepo shojeni poti med mogočnimi bukvami. Opazimo napise "Stop sečnji",
V lokalu Vidikovac nas čaka naročena malica: pasulj, sarma ali vampi. Okusno in pivo se tudi prileže zraven. Kukamo v smeri doma in najdemo Kum, z Grmado je pa že teže.
Vasi pod nami dobro vidimo, kam dlje pa nam nagaja megla. Sicer je nebo oblačno, včasih pa na nas pogleda tudi sonce.
Zdaj pa spust: nekaj časa po asfaltirani cesti, od področja Kulmerova livada
in Planinskega doma Grafičar pa po gozdnih poteh. Informativne table nas vabijo v Rudnik Zrinski in na Medvedgrad, ki ga vidimo na levi pod nami.
potem pa je treba peš po cesti navzdol, pa strmo v breg v naselje Šestine, ki spada že k Zagrebu.
Blizu pokopališča pride po nas avtobus, kombi pa najdemo šele na tramvajskem obračališču Mihaljevac, kjer imamo krajši postanek. Tu že malo pogrešamo toalete, ki smo jih deležni šele na bencinski postaji Petrol preko meje.
Vrnemo se sicer skoraj dve uri kasneje, kot je bilo predvideno, pa kaj zato: primerno vreme, prijetna družba, dan je treba izkoristiti. Hvala, ker sem bila lahko z vami in na svidenje še kdaj!
Ni komentarjev:
Objavite komentar