Na vlak ob 8.37 nas na Železniški postaji Sevnica čaka enajst, ki smo željni Ptuja in pusta. Hitro smo na Pragerskem, komaj malo poklepetamo o tem najstarejšem slovenskem mestu in njegovih znamenitostih (podrobnosti pod videom). V sosednjem kupeju že vlada pustno razpoloženje: maskirana skupina mamic in otroci iz Zagreba. Kljub manjši zamudi nas na Pragerskem počaka regionalni vlak proti Murski Soboti in mimogrede je čas, da izstopimo na Železniški postaji Ptuj.
Med sprehodom po ulicah starega dela mesta spet srečam prijateljico s Facebook-a Marijano,
ki me tudi fotografira.
Sicer pa srečujemo najrazličnejše maske, mogoče sta najbolj posrečeni dve žirafi.
Jelka nam spregovori o različnih prireditvah na Ptuju skozi celo leto,
popelje nas v značilni MusiKafe, kjer je še posebno živahno v Dnevih poezije in vina. Trg pred lokalom pa skriva pod zemljo že veliko zgodovine.
Vrnemo se na Slovenski trg, kjer se posvetimo kurentom ali korantom (če so z vasi).
Še več o njih izvemo v Kurentovi hiši na Murkovi ulici v odlični predstavitvi: projekcija, lutke različnih kurentov, informativne interaktivne table, doživeta razlaga vodičke ...
Pri kurentu se tudi slikamo za spomin. Za obisk se je treba prijaviti, vstopnina za upokojene je šest evrov, skupine pa imajo še posebni popust.
Naši želodci se že malo oglašajo in napotimo se po brvi preko Drave,
kjer nas razveselijo s slastnimi picami Zlatorog, ki jih je treba zaliti s pivom.
Zdaj se nam pa že mudi na avtobus proti Mariboru ob 16.05. Med vožnjo spoznavamo naselja in smo veseli, da smo pod streho: začne deževati, k sreči je vse do sedaj vreme zdržalo.
V Mariboru smo malo pred peto in sedemo na vlak ob 17.20, v Zidanem Mostu prestopimo in malo pred pol osmo smo v Sevnici.
Zanimiv dan v prijetni družbi!
Ptuj (staro poimenovanje Optuj, latinsko Poetovio, nemško:
Pettau) je mesto z okoli 18.000 prebivalci (medtem ko jih ima mestna
občina oziroma vse četrtne skupnosti Ptuja skupaj skoraj 24.000) in sedež
mestne občine Ptuj ter upravne enote, prometno, oskrbovalno, gospodarsko,
zaposlitveno, izobraževalno in kulturno središče Spodnjega Podravja oziroma
Dravskega in Ptujskega polja, Haloz ter južnega dela Slovenskih goric.
V mestu ima poleg drugih ustanov regionalnega pomena
(Pokrajinski muzej, Bolnišnica Jožeta Potrča itd.), sedež
Znanstveno-raziskovalno središče (ZRS) Bistra Ptuj, ki je vodilna razvojna
institucija in vmesnik med javnim in zasebnim sektorjem, Regijsko višješolsko
in visokošolsko središče (REVIVIS) Ptuj itd.
Mesto ima status najstarejšega mesta v Sloveniji, za
kar obstajajo mnogi zgodovinski pisni in ostali viri, ki jih je potrebno
povezovati v smiselno celoto, da se posamezno naselbino opredeli kot mestno
središče. Res je, da so na slovenskem ozemlju mnoge naselbine nastale pred
Ptujem, sosledje zgodovinskih dogodkov in številni zgodovinski viri pa pričajo,
da si naziv najstarejšega celinskega mesta zasluži ravno Ptuj.
Območje Ptuja je bilo poseljeno že v pozni kameni dobi – 1800
pred našim štetjem (pozni neolitik). To potrjujejo glinene posode
in kamnite sekire, najdene na Grajskem griču in na območju današnje ptujske
gimnazije. V pozni železni dobi so območje naselili Kelti, kar potrjujejo
najdbe z Grajskega griča
Okoli leta 15. pr.n.št. je stara keltska naselbina
prešla pod rimsko oblast in je bila vključena v vojaško pokrajino
Ilirik, še pred tem pa je Petoviona v sklopu kraljestva Norik, v letih 6 - 9 pa
je bila del Panonije. Rimljani so okrog leta 15 n. št. na desnem bregu Drave
postavili vojaški tabor, od koder se je naselbina postopno razširila tudi na
levi breg, kjer so nastale obrtniške četrti (ostanki rimske peči) in
premožnejše četrti z vilami (Vičava, Bratje Reš). Leto 69 se šteje kot prva
pisna omemba mesta Ptuj v zgodovinskih virih, ko Tacit piše o posvetu
panonskih vojaških poveljnikov v taboru XIII. rimske legije Gemine.
Zaradi svoje lege na obrobju imperija sta na Ptuju trikrat
imeli sedež tudi VIII. legija Augusta in XIII. legija Gemina. V času Pax Romana
je rimska legija štela 5.120 legionarjev in jo je običajno podpiralo enako
število vojakov pomožnih enot. Bolj prestižne legije in tiste, nameščene na
meji imperija ali v nemirnih pokrajinah, so težile imeti več pomožnih enot.
Tako so bile nekatere legije na trenutke okrepljene s 15.000-16.000 vojaki. Od
tod tudi sklepajo, da bi lahko Poetovio imel, v svojem največjem obsegu, ko sta
v njem imeli sedež obe legiji hkrati, tudi nad 100.000 ljudi.
Okoli leta 103 mesto dobi civilno upravo in status
kolonije z imenom Colonia Ulpia Traiana Poetovio po cesarju Trajanu. V letih
117 _ 138, to je v času cesarja Hadrijana, je bil zgrajen kamnit most
preko Drave. V 2. stoletju je bil v spomin na župana Marka Valerija postavljen Orfejev
spomenik. Sredi drugega stoletja postavijo I. mitrej.
Poetovio je postal v 3. stoletju najpomembnejše in
največje rimsko mesto na Slovenskem. Mesto je tedaj imelo 10.000 prebivalcev, z
okolico pa 30.000 in je bilo celo večje od Londona s 15.000 (Londinium) in
Dunaja s 15-20.000 (Vindobona) prebivalci. V tem času postane Petoviona sedež
škofije. 2. novembra 303 umre ptujski škof Viktorin (sv. Viktorin Ptujski).
Viktorin Ptujski je bil prvi komentator Svetega pisma, ki naj bi bil po mnenju
sv. Hieronima v času preganjanja cesarja Dioklecijana v Ptuju mučen ter tukaj
tudi umrl.
Leta 379 je ptujski škof Julius Valens Ptuj predal Gotom.
449 se je poslanec Romul mudil na Atilovem dvoru. V pismu omenja Tatulovega
sina Oresta (Atilovega tajnega pisarja), ki se je poročil z Romulovo hčerjo,
rojeno v Poetovioni in je bila mati zadnjega zahodnorimskega cesarja Romula
Avgusta (476).
Okoli leta 452 Huni, na poti proti Italiji, opustošijo
Poetovio. Leta 473 Vzhodni Goti zapuste Ptuj, leta 476 propade Zahodno rimsko
cesarstvo.
Od leta 568 do 590 se na tem območju naseljujejo Slovani.
Leta 795 pride Ptuj pod frankovsko oblast. Leta 811 je Drava določena za
mejo med salzburško nadškofijo in oglejskim patriarhatom. Med letoma 840 in 874
postane Ptuj posest panonskih knezov Pribine in Koclja. Kocelj začne v
mestu graditi cerkev na mestu današnje cerkve sv. Jurija, ki je bila posvečena
leta 874. Tako postane Ptuj sedež pražupnije in mesto rednih sejmov.
Mesto ostane v rokah Ogrov do leta 970. Od leta 977 si je Ptuj lastila
salzburška nadškofija.
V zgodnjem srednjem veku je na južnem pobočju verjetno stala slovanska
naselbina. Po pisnih virih naj bi v 9. stoletju na območju proštijske cerkve in
južno od Prešernove ulice stali dve cerkvi. Leta 1132 pisni viri omenjajo
Friderika, gospoda Ptujskega, ki kot salzburški ministerial postane lastnik
velikih posesti na Štajerskem. Leta 1147 salzburški nadškof Konrad I.
(1106-1147) na novo pozida grad na Grajskem griču, na temeljih starega
propadlega. V 13. stoletju ima mesto že vse pomembne zgradbe: poleg gradu še
dominikanski samostan (1230) in Zgornji dvor (Mali grad), Spodnji dvor in v
drugi polovici stoletja še minoritski samostan ter župnijsko cerkev sv. Jurija.
Okoli leta 1250 Ptuj pridobi status mesta in se obda z obzidjem.
Iz leta 1273 obstaja najstarejši mestni pečat s podobo sv. Jurija na konju in
napisom "+ SIGILLVM * CI * UITATIS * DE * BETOVIA". Mimo Ptuja je
potekal tudi zgodovinsko pomemben prehod čez Dravo, kjer je potekala trgovska
pot med Baltskim in Jadranskim morjem imenovana Jantarska pot.
Med letoma 1286 in 1494 živi na Ptuju močna judovska
skupnost. Imeli so svojo ulico, sinagogo, pokopališče, šolo in svojega
sodnika. Leta 1496 jih za vedno iz Ptuja izžene cesar Maksimiljan I. Leta 1315
je bil ustanovljen prvi mestni špital za oskrbovanje siromašnih
meščanov. Katastrofalna povodenj leta 1349 podre kamniti most, novega
lesenega postavijo dolvodno proti središču mesta. Leta 1376 salzburški nadškof
Pilgrim Pucheim Ptuju potrdi mestne pravice in statut, ki tako velja za
najstarejši tovrstni pravni dokument na Slovenskem. Leta 1479 Ptuj ponovno pade
v roke Ogrom. Leta 1511 cesar Maksimiljan I. proda Ptuj salzburškemu
nadškofu in ta ponovno potrdi mestni statut.
22. septembra 1532 pride mimo Ptuja vojska Sulejmana I. Veličastnega, ki
pa mesta ne napade, ropa le po okolici. Po koncu turške nevarnosti se mesto
prične ponovno razvijati in obnavljati. Leta 1551 dobi mesto mestni grb: rdeč
Jurijev križ na sredini srebrnega grbovnega polja. Na dan sv. Jurija leta 1555
cesar Ferdinand I. mesto Ptuj odkupi od salzburške nadškofije in tako za dolga
stoletja postane cesarsko-kraljevo deželno-knežje mesto.
Mesto je v 14. stol. dobilo zaključeno obzidje
z obrambnimi stolpi, ki so ga v 16. stoletju posodobili zaradi turške
nevarnosti italijanski gradbeniki. Od številnih stolpov je ohranjen le še Dravski
stolp. V stolpu je Miheličeva galerija.
Grof Walter Leslie dobi leta 1656 v posest Gornji Ptuj in
Ptujski grad in ga ima v lasti do leta 1802. Mesto je doživelo kugo in
več požarov. Leta 1744 postavijo spomenik sv. Florijanu. Ob jožefinskih
reformah sta ukinjena oba samostana in nekaj cerkva. Ustanovljeno je bilo
ptujsko gledališče.
Leta 1805 v mesto pridejo Francozi. Leta 1830 je Simon
Povoden, histograf in kurat, vzidal v Mestni stolp nekaj rimskih reliefov in
tako nastane prvi muzej na prostem. Ob izgradnji železniške proge,
ki je Ptuj dosegla leta 1859-60, je bil preko Drave zgrajen tudi
železniški most, ki je bil med 2. svetovno vojno porušen in po njej ponovno
zgrajen.
25. februarja 1873, na pustni torek, je bil prvič izveden sprehod pustnih
mask po mestnih ulicah. Leta 1886 je bilo ustanovljeno Olepševalno in
tujsko-prometno društvo Ptuj, predhodnik današnjega Turističnega društva. Leta
1893 je bilo ustanovljeno Muzejsko društvo Ptuj. 1898 dobi Ptuj plinarno in
plinsko razsvetljavo. Leta 1907 je bila po načrtu arhitekta Maksa Ferstla
zgrajena mestna hiša. Leta 1925 Ptuj dobi elektriko.
Med 2. svetovno vojno so Ptuj okupirali Nemci in bil
sedež okupacijskega okrožja. Mesto je bilo osvobojeno 8. maja 1945. Leta 1959
je bil namesto lesenega zgrajen nov železobetonski most čez reko Dravo, leta
1997 brv za pešce in kolesarje na lokaciji prvotnega lesenega mostu, leta 2007
pa še Puhov most na novi obvozni cesti. Leta 1969 so odkrili v okolici Ptuja termalno
vodo, ki je podlaga za razvoj termalnega kopališča. Deset let kasneje je
bil zgrajen srednješolski center.
Ptuj je tudi pomembno prometno vozlišče. Tukaj se
križajo avtocesta iz Maribora proti Gruškovju in Zagrebu (Hrvaška) in glavna
cesta iz smeri Slovenske Bistrice proti Ormožu, Središču ob Dravi in na
Hrvaško, kot tudi več regionalnih cest. Skozi mesto vodi železnica iz
Pragerskega v Ormož in naprej v Mursko Soboto in Madžarsko ter na Hrvaško. V
bližini mesta je zajezena Drava za hidrocentralo Formin. Ptujsko jezero je
največje umetno stalno jezero v Sloveniji. Športno letališče Ptuj v Moškancih
je oddaljeno 7 km.
Dogodki: Na Ptuju se vsako leto odvija kurentovanje, kjer tekmujejo pustne maske
iz različnih krajev, med njimi domača pustna maska kurent, ki je svetovno znana
posebnost.
Mednarodni filmski festival Primus, Festival komorne glasbe
Musica Poetovionis, Art Ptuj Arsana - glasbeni festival, Mednarodni festival
sodobne likovne umetnosti, Ptujska noč, Rimske igre, Jurjev sejem - 23. april, Ožbaltov
sejem - 6. avgust, Katarinin sejem - 25. november.
Znamenitosti:
Grad Ptuj: 10.00 – 16.00, vstopnina za upokojence: 7 evrov, zidana stavba že pred
12. stoletjem.
Slovenski trg: arhitektura italijanskih mojstrov iz 15. stoletja s
kasnejšimi baročnimi dozidavami. 16.
stoletje: Rotovž, Sv. Florijan pred mestno hišo, Ljutomerska hiša. Vina
Kobal: Prešernova 4, v najstarejši romanski hiši, enolog Bojan Kobal iz
Trnovca, posestvo v Halozah, nekoč v last grofov Ulm.
Mestni stolp: Pozidan je bil že v času gotike, posebej pa ga omenja
mestni statut iz leta 1376. Leta 1556 je ptujska mestna oblast naročila
italijanskemu gradbeniku Antoniu de Pivo, naj na mestu starega stolpa postavi
novega. Prvotno se je stolp dvigal v višini pet etaž in je bil prekrit z
dvokapno streho, po požaru leta 1705 pa so se meščani zaradi varnosti odločili,
da ga znižajo za eno nadstropje in takrat je stolp dobil čebulasto streho. Ob
pozornem pogledu boste lahko opazili, da ima stolp uro le na treh straneh in da
je stran obrnjena proti gradu brez nje. V zvezi s tem obstaja nadvse zanimiva
zgodba, da takratni grajski plemič grof Leslie ni želel prispevati denarja za
uro, mestne oblasti pa so ga tako “kaznovale” in je na njegovi strani niso
postavili. Stolp je zgrajen iz opeke, nadstropja pa so med seboj razdeljena s
kamnitimi venci. Iz kamna so tudi nosilne lizene (navpični, pilastru podobni
zidni pasovi, ki imajo delilno in podporno vlogo) in polkrožne odprtine, ki se
povečujejo iz nadstropja v nadstropje. Do leta 1705 je bila v pritličju stolpa
kapela Janeza Krstnika, v zahodno steno stolpa pa so vzidane tri parlerjanske
maske iz začetka 15. stoletja in relief Križanja iz 14. stoletja. Mestni stolp
je postal posebej znamenit leta 1830, ko je takrat ptujski zgodovinar in kurat
Simon Povoden (1753 – 1841) v njegovo vznožje vzidal rimske spomenike, ki jih
je našel na območju antične Poetovione. S tem je mestni stolp postal prvi muzej
na prostem (lapidarij) na Slovenskem in nosi njegovo ime (Povodnov muzej).
Orfejev spomenik - veličasten marmorni nagrobnik iz 2. stoletja stoji pred
Mestnim stolpom. Skoraj 5 metrov visok in 1,82 metra širok spomenik, ki so ga
postavili v spomin na mestnega župana Marka Avrelija Vera, je največji, kar jih
je bilo odkritih v rimski provinci Zgornji Panoniji. Kamnoseki so v nagrobnik
vklesali prizore mita o Orfeju, zato se ga je prijelo ime Orfejev spomenik. Največji
grški mitični pevec Orfej se je poročil z lepo Evridiko, ki jo je imel zelo
rad. Nekoč jo je pičila kača in Evridika je umrla. Orfej pa njene smrti ni
prenesel in je sklenil, da gre ponjo k Hadu, ki je z ženo Perzefono vladal
podzemlju. Ganil ju je s svojo glasbo, tako da sta mu Evridiko vrnila pod
pogojem, da je na poti iz podzemlja ne bo pogledal. Ko je Orfej že ugledal
sončno svetlobo, Evridika, ki je stopala za njim, pa še ni izstopila iz
podzemlja, se je spozabil, se obrnil proti njej in jo izgubil za vedno. Pevec
je zaman poskušal spet prečkati reko v podzemlje in tako sedem dni presedel pri
stigijskem bregu. Nato se je umaknil v planine Balkana, kjer je igral le še
žalostne pesmi. V srednjem veku je nagrobnik služil kot sramotilni kamen
(pranger), na spodnji del pa so zabili železne obroče za vklenjene zločince, s
katerima pa so poškodovali napis.
Nedaleč stran od rimljanskega nagrobnika in tik za mestnim
stolpom je bila zgrajena lepa proštijska cerkev sv. Jurija na Ptuju, ki
spada med najzanimivejše kulturne spomenike v Sloveniji. Ob njej je že v 1.
stoletju vodila rimska lokalna cesta v dolino Grajene in dalje na vzhod. V
neposredni bližini cerkve so arheologi leta 1937 odkrili ostanke starokrščanske
bazilike iz 4. stoletja, kar dokazuje primestni značaj prej omenjene ceste in
namembnost sedanjega cerkvenega prostora v pozni antiki. Dokazana zgodovina
gradnje sedanje proštijske cerkve sega v 12. stoletje oziroma v čas vladavine
pomembnega salzburškega nadškofa Konrada I. (1106-1147), ki je v razvijajoči
sejemski naselbini po zgraditvi novega gradu, okoli leta 1125 postavil tudi
novo cerkev. Ta je skozi stoletja bila deležna mnogih pozidav in dograjevanj.
Vinska klet Ptuj (Vinarski trg 1): vino gojili že Kelti, Iliri, Rimljani …
Vina Pullus (poganjek, mladika).
Minoritski samostan (Minoritski trg 1) na Ptuju je ena od najpomembnejših stavb
starega mestnega jedra, ki na Minoritskem trgu proti zahodu zapira stari del
mesta. Spodnji del trga zapira monolitno belo samostansko zidovje, na katero je
z leve naslonjena prekrasna baročna cerkev sv. Petra in Pavla. V njenem
pročelju nad vhodom, okrašenim s štirimi visokimi stebri v nišah na levi in
desni strani stojita cerkvena zavetnika sv. Peter in Pavel. Začetki samostana,
ki je najstarejši samostan Frančiškovih manjših bratov na slovenskih tleh po
zgodovinskih virih segajo v leto 1239, ko bi ga naj ustanovili gospodje
Ptujski. Takrat se je vanj naselil red manjših bratov konventualcev sv.
Frančiška, navadno imenovan minoritski red. To dokazujejo tudi najdbe iz leta
1931, ko so prenavljali notranjost cerkve in so v ladji za stranskima oltarjema
našli slabo ohranjeno fresko sv. Frančiška Asiškega iz druge polovice 13.
stoletja. Iz tega časa je tudi kip gotske Marije, ki so ga imenovali »Ptujska
minoritska Madona«. Izrednega nacionalnega pomena je zagotovo tudi samostanska
biblioteka, ki ima svoj prostor v jugozahodnem vogalu v II. nadstropju
samostana. Nastanek knjižnice glede na knjižni fond sega v začetek 16.
stoletja. V vogalno štukaturo so jo prenesli 1925. leta. Samostanska knjižnica
hrani skoraj 5.000 knjig, večina iz 17. in 18. stoletja. Najdragocenejše delo
je vsekakor Trubarjev Novi testament iz 1557, 1560 in 1561 leta. Zadnji
privezek Pavlove poslanice Korinčanom in Galačanom je bil do pred nekaj leti,
ko so v Jeruzalemu odkrili zadnji del iz 1577. leta, najpopolnejši znan
primerek, po samem obsegu pa je to še danes. Razstava kruha.
Dominikanski samostan (Muzejski trg 1): Zgrajen 1230. Po razpustitvi vojašnica,
nekaj časa muzej. 10.00 – 16.00. Vstopnina: 2 evra za upokojence. Križni
hodnik, dvorane. Prireditve.
Mitreji: Med pomembnimi
verstvi se je v antični Poetovioni razvil mitraizem, s tem pa je Petoviona
postala eno od njegovih večjih središč v rimskem cesarstvu. Mitraizem je
mistična vera, ki ima korenine v daljni Sumeriji, temeljila pa je na cikličnem
menjavanju življenja in smrti, na boju med dobrim in zlom ter na moči
odrešenjske daritve. Ob podpori posameznih cesarjev so ga z bližnjega vzhoda po
rimski državi razširili trgovci, vojaki in uradniki. Na Zgornjem Bregu je bilo
v gosto pozidanega predela takratnega rimskega mesta, ki se je raztezal med
Studenčnico in Mariborsko cesto vse do Spodnje Hajdine, postavljeno največje
Mitrovo svetišče (III. mitrej).
Pomembni domačini
Ivan Potrč, slovenski pisatelj, po katerem je poimenovana
ptujska mestna knjižnica
Benka Pulko, slovenska popotnica z motorjem, pisateljica,
fotografinja, humanitarka, rekorderka v Guinnessovi knjigi rekordov
Dejan Zavec, boksar in prvak v srednji kategoriji
Zvezdana Mlakar, gledališka in TV igralka
Oliver Mlakar, avtor in voditelj RTV kvizov in kuharskih
oddaj v Sloveniji in na Hrvaškem
Igor Samobor, gledališki in TV igralec
Zlatko Šugman, slovenski gledališki in filmski igralec
Ptujsko jezero – največje slovensko umetno jezero
Vzhodno od mesta Ptuj, velikost: 364 ha, globina: 12 m, dolžina:
7,3 km, širina: v najširšem delu 1,2 km. Markovski jez. Domačini mu pravijo
tudi Ptujsko morje, znano pa je po bogati zbirki tam živečih ptic, gnezdi jih
okrog 230 vrst, tudi navadna čigra in rečni galeb. Na jezeru je omogočeno
veslanje, plavanje, surfanje, ribolov, jadranje, vožnja s skuterji, vožnja z
motornimi čolni in vejkanje. Okoli jezera je urejena 13 kilometrov dolga pot,
primerna za sprehajanje, tek ali kolesarjenje.
Terme Ptuj (prvotno: Ptujske toplice) je termalno-rekreacijski kompleks
v občini Ptuj na desnem bregu reke Drave, ki so ga odprli leta 1975. Leže streljaj
stran od starega mestnega jedra Ptuj z prečudovitim pogledom na Ptujski grad.
Na lokaciji, na kateri so danes terme, je nekoč ležalo prazgodovinsko naselje
Poetovia, od katerega ni ostalo nič. Danes vseh 14 bazenov obsega skupaj 4200
m² vodnih površin. Trenutni lastnik termalnega kompleksa je veriga Sava Hotels
& Resorts.
Zunaj je na voljo 7 bazenov z termalno vodo v skupni površini
3.500 m² in največji sistem toboganov v Sloveniji, notranji kompleks obsega 7
bazenov z termalno vodo in sladko v skupni površini 700 m². Hotel, avtokamp,
glamping, mobilne hiške, bungalovi, apartmaji.
Za zdravljenje se uporabljajo kopeli z zdravilno vodo, fizikalna terapija, trakcija, masaža, akupunktura, razni preventivni in rekreativni programi, ki ga izvaja strokovno zdravstveno osebje. Termalna voda je posebno koristna pri zdravljenju in rehabilitaciji revmatskih in degerativnih obolenj, poškodb lokomotornega sistema, nevroloških ter menedžerskih bolezni in za rekreativne namene. Voda iz term ni primerna za bolnike s težjimi srčnimi obolenji.
Ni komentarjev:
Objavite komentar