Vstajanje ob štirih in že hitimo v pripravljena terenska vozila. Samo malo po asfaltu, potem pa se začne vrtoglava vožnja po včasih zelo hrapavi površini. Ujeti želimo sončni vzhod na peščenih sipinah Merzouga. Samo do njihovega roba se peljemo, potem pa nadaljujemo peš po oranžnem pesku, ki je bolj moka kot pesek. Ustavimo se na primernem grebenu in čakamo na prve sončne žarke. Pesek iz trenutka v trenutek spreminja svojo barvo, k sreči pa ne tudi položaja, ker ni nobenega vetra. Na povratku opazujemo berberske šotore in njihove borne bivalne pogoje.
Mesta ogledujemo, vtise skrbno zbiramo.
A puščava je ta, ki prevzame te vsa, ko s prvim soncem dvigne ti duha.
V Merzugi smo bili, sončni vzhod dočakali.
Od sile lepo, vendar malo temno, pa še peska dosti je bilo.
V puščavi sem bila, skor zgubila sem moža.
Pa tak strašno ni blo, saj podal je roko črn Berberček mlad mi prav toplo.
Drago zdaj oglaša se, da pove občutke te.
Ko v pesku sem ždel, da bi žarke ujel, mi mlad Berber je skoraj ženo vzel.
(Melodija: Regiment po cesti gre)
Mesta ogledujemo, vtise skrbno zbiramo.
A puščava je ta, ki prevzame te vsa, ko s prvim soncem dvigne ti duha.
V Merzugi smo bili, sončni vzhod dočakali.
Od sile lepo, vendar malo temno, pa še peska dosti je bilo.
V puščavi sem bila, skor zgubila sem moža.
Pa tak strašno ni blo, saj podal je roko črn Berberček mlad mi prav toplo.
Drago zdaj oglaša se, da pove občutke te.
Ko v pesku sem ždel, da bi žarke ujel, mi mlad Berber je skoraj ženo vzel.
(Melodija: Regiment po cesti gre)
V hotelu se prileže zajtrk, malo že uživamo pod palmami ob bazenu v hotelskem atriju, potem pa krenemo na pot proti Fesu. Spet lahko opazujemo raznolikost okolja: od kamna in peska do zelenih dolin, jezera brez zelenja, ker ima voda verjetno veliko žvepla; pa gorska pokrajina z različnem drobnim cvetjem. Eno vrsto domačini izkopavajo s korenino vred za zdravila.
Ifrane pa je zaradi svojega položaja pod Atlasom prava maroška Švica. Kralj ima tu svojo palačo v lepo urejenih parkih, tudi sicer je kraj privlačno letovišče za navadne turiste.
Oba hotela do sedaj sta bila lepo urejena, ta v Fesu (Fes Inn) pa nas še posebno preseneti z ureditvijo avle in sob. Tokrat večerja ni samopostrežna, pa se kljub temu ne bi mogli pritoževati nad količino in kvaliteto hrane. V Marakešu je bil v hotelu sicer na voljo zastonj računalnik, ampak z zelo, zelo počasno internetno povezavo. Tu sta računalnika dva, za uporabo je treba plačati. Denar bi že bil, pa volje in energije ni. Gremo počivat!
Video:
Več fotografij:
Spletne strani:
Ni komentarjev:
Objavite komentar