Že drugi deževni ponedeljek zapovrstjo in Ponedeljkova skupina Planinskega društva Lisca Sevnica se z dvema avtomobiloma odpelje iskat področje brez padavin. Tam blizu Ptuja naj bi bilo že tako. Vozimo se ob Sevnični, skozi Planino pri Sevnici, v Dobju pa je treba obvezno na kavico. Sledita Šentjur, mimo Rogaške Slatine, skozi Rogatec in zahodno od Donačke gore. Tu se vrstijo nam neznane vasi Grdina, Sveča, Preša, tik pred Majšperkom še Breg ob Dravinji. V Wikipediji lahko preberemo:
Breg pri Majšperku je majhno naselje, ki spada pod občino Majšperk. Skozi ta kraj teče reka Dravinja, ki se kasneje izliva v Dravo. Kraj ima zelo bogato zgodovino, saj je tam obratovala Tovarna volnenih izdelkov ter Konus Planika. Kraj je imel v preteklosti tudi lastno elektrarno, katere lastnica je bila Marija Kubricht, lastnica vile, ki še danes stoji v tem kraju.
Pred Majšperkom zavijemo na desno in se zapeljemo do Stogovcev (Vrabča vas).
Za začetek ne vemo, kje lahko parkiramo, potem pa le najdemo gospodarja najbližje hiše, da uredi stvari.
Narahlo škropi, ko korakamo po cesti do naselja Naraplje,
kjer nas pozdravi veliko planinskih kažipotov, pa tudi oznake Evropske pešpoti. Štiri in pol kilometra obetajo do vasi Jelovice, peš pa samo pol ure. Kmalu vidimo, zakaj je tako: cesta pelje naokrog, mi pa prečkamo potoček in se začenjamo vzpenjati po strmem grebenu.
Pot je lepo speljana in shojena, vendar moramo paziti na korenine, ki so vse bolj vlažne. Ko pridemo na ovinek asfaltirane ceste, nas premamijo kostanjevi sadeži, ob nabiranju pa spet pridemo do sape. Naprej hodimo po cesti: levo od nas je nad vinogradi nekaj zidanic in vikend hišic, na desni strani nekaj poslopij in stara kapelica, pod njimi vidimo še nekaj streh. Spodaj se razteza globoka dolina, nad njo pa grape sekajo z gozdom pokrito pobočje. Na ovinku naletimo na elektrodelavnico in že smo na grebenu, od koder je gotovo lep razgled, če ga ne bi zastirale megle.
Še kratek vzpon po stezi in že smo pri cerkvi Svetega Bolfenka na nadmorski višini 537 metrov. Vir navaja:
Sv. Bolfenka, ki goduje 31. oktobra, ponavadi upodabljajo s sekiro. Legenda pravi, da je v Zgornji Avstriji nekoč določil kraj, kjer naj bi stala cerkev, tako, da je v tisto smer vrgel sekiro. Zgodovinski viri ne poročajo, ali so na tak način postavili tudi cerkev sv. Bolfenka v Halozah. Ta je stala že v 14. stoletju in danes slovi po bogatih freskah. Na njih lahko vidimo apostole (ohranjenih je devet) in pohod svetih Treh kraljev v Betlehem, v prezbiteriju pa so naslikani neznani škofje. Izkušene oči poznavalcev takoj opazijo, da je cerkev sezidal preprost zidar, ki se mu ni posrečilo ujeti pravokotne oblike in narediti enako dolgih sten. Mi pa opazimo predvsem to, da je cerkev zelo slikovita in pravi okras kraja.
Podobne informacije lahko preberemo tudi na informacijski tabli Marijina romarska pot na pokopališču, ki obdaja cerkveno poslopje. Sprehodimo se po pokopališču, kjer opazimo nekaj za nas nenavadni priimkov, Vinko pa se potrudi in prinese od bližnje izletniške kmetije ključ od cerkve. Kovana ograja sicer preprečuje dostop do celotnega prostora, vidimo pa lahko freske in zanimivo poslikan strop.
Zgornja slika je delo Vinka Šeška.
Ko zazvoni poldne, se skupaj odpravimo do kmetije, kjer se pri prijaznih gostiteljih pogrejemo ob čaju in kavi ter malicamo.
Od tu vodi veliko planinskih poti na vse strani neba. Večina se odloči za povratek po cesti, z Vinkom pa kreneva po gozdni cesti proti vrhu Jelovic.
Pol ure prijetne hoje naju pripelje mimo počitniške hišice na skoraj zarasel vrh na nadmorski višini 623 metrov.
Manjšo sliko je posnel Vinko Šeško.
Tudi od tu ni razgleda, še vedno dežuje in megle se vlačijo po dolinah in okrog vrhov. Je pa tik pod vrhom spet križišče mnogih poti.
Vračava se po malo krajši varianti, paziva, da nama ne zdrsne po vlažnih tleh, pri avtomobilih sva skoraj istočasno kot ostali, nekatere pa celo prehitiva.
Vso pot je po malem deževalo, nismo imeli razgledov, smo se pa sprehodili in nadihali svežega zraka. To je pa tudi nekaj ...
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar