Spet en deževen ponedeljek. Ampak Ponedeljkova skupina Planinskega društva Lisca Sevnica se ne da: osem nas je ob osmih na parkirišču pri krožišču v Šmarju (Sevnica) in načrt je že tu: z avtomobiloma do Gostilne Kregl (Gornje Brezovo), potem pa peš ob Savi do Blance.
Dežne kaplje narahlo padajo na valove Save, pa tudi na naše dežnike.
Tu in tam nas pozdravi kakšen vlak, sicer pa uživamo v miru in klepetu na peščeni poti.
Že je tu cerkev svetega Urha v bolj strnjenem delu Gornjega Brezovega. V pisnih virih cerkev prvič omenjajo leta 1581. Leta 1755 je cerkev dobila sedanji veliki oltar. Okoli cerkve je bilo med leti 1812 do 1847 pokopališče.
Našo pozornost pritegnejo kozolci,
na Dolnjem Brezovem pa tudi obarvana voda iz čistilne naprave tovarne Inplet.
Pri dveh novih kozolcih je Vinko kritičen, da bi pri postavitvi lahko bolj upoštevali tradicionalno arhitekturo, meni pa je v redu že to, da niso postavili kaj v obliki skladišč. Na poljih pridno raste zelenjava, zelja pa so očitno pridelali v jeseni preveč, saj na njivi ležijo kar veliki kupi za gnojilo. Grmovje ob Savi lepo zeleni, med njim poganja tudi že japonski dresnik in na enem mestu prava gredica invazivne ambrozije. Po gozdovih na obeh bregovih cveti veliko črnega trna, divjih češenj, oči pa se spočijejo že tudi na nežno zeleni barvi bukovih listov.
Hidroelektrarna Arto-Blanca nas vedno spomni na žalosten dogodek 3. julija 2008, ko je v spustu po Savi izgubilo življenje 13 ljudi.
Zadnji posnetek je delo Vinko Šeška.
Pomudimo se pri spomeniku Rudija Stoparja, kjer danes tudi dežne kaplje jočejo za umrlimi.
V lokalu Trimček se pogrejemo s kavo in malo odpočijemo, potem pa vračamo po isti poti, kot smo prišli.
Pogledujemo proti Impoljci in Logu, presenetijo pa nas tudi ribiči v čolnu na Savi.
Skoraj enajst kilometrov smo prehodili in se kljub dežju dobro počutili.
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar