Sonce me prebudi v jutro mojega rojstnega dneva.
Foto: Vinko Šeško.
Na parkirišču pri krožišču v Šmarju se nas ob osmih zbere 15 članov in članic študijskega krožka Spoznavanje vrednot v okviru Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica (ena se nam pridruži Pod Vrtačo), pa še nekaj sredinih fotografov je tam.
Z Miro mi pripravijo presenečenje z izjavami, zakaj me imajo radi. Najbolj mi je všeč tista, da sem nagajiva. Pri sedemdesetih, lepo vas prosim? Ampak sem, priznam in ostajam.
Z avtomobili se zapeljemo skozi Blanco do Kmetije Roštohar - Selce nad Blanco 10, kjer nam gospodar Jože pripravi novo presenečenje z borovničevcem in kanapejčki.
Zdaj pa na prvi del pohoda: po gozdni cesti, po kot nalašč pokošenem travniku ob vinogradu, malo pa asfaltu, po gozdni stezi in -
smo na Okrogu, na nadmorski višini 402 metra. Pod nami je naselje Krajna Brda, še niže Kladje, preko Save Veliki Trn (Sveti Duh) in Studenec. Pri prijetni stavbi s teraso se malo okrepimo in fotografiramo, potem pa vrnemo do križišča. Ne vračamo se ves čas po isti poti: zavijemo strmo navzgor, nato pa globokem useku v gozdu in bližnjici nazaj do Roštoharjevih. Le Janko in Lado raziskujeta nekaj po svoje in se vrneta kasneje.
Ob malici mi skupina zapoje in podari posrečeno sliko v okvirju, ki me bo še dolgo spominjala na pohode.
Potem pa sledi drugi del pohoda: od številke 10 v Selcah do številke 10 v Presladolu. Najprej je treba po asfaltirani cesti po Tratah, potem pa pobegnemo navzgor po travniku do vikend hišic, od koder se odpira pogled proti Armezu, Mohorju in Grmadi. Malo po ravnem mimo križa, kjer sem včasih hodila v šolo, mimo nekdanjega kovača in že zagledamo cerkev svetega Antona, zraven pa je šola, kjer sem prva štiri leta gulila klopi. Obrnemo se navzdol, nadaljujemo po ravnem in do zidanic dveh tet Primoža Kozmusa. Tu nam gospodar ponuja pijačo, ampak mi se je odrečemo. Dolgo srobotje nam služi kot vrv za tekmovanje v vlečenju, potem pa se odpravimo strmo navzdol po dolgem grebenu.
Naši doma nas še nestrpno čakajo s kavo, sladico in dodatki.
Foto: Monika Ivačič.
Tudi tu ne manjka voščil in daril, posebno prisrčen je plakat najmlajših.
Foto: Monika Ivačič.
V veselem razpoloženju še enkrat zapojemo voščilo, ki ga je mojstrsko sestavila Nevenka, potem pa se poslovimo. 
Aleks in Nika nas vodita do zidanice, potem pa še samo med vinogradi in kmalu smo spet pri avtomobilih.
NEPOZABEN DAN!
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar