Ob pol sedmih nas je na parkirišču pri krožišču v Šmarju (Sevnica) sedem pohodnikov in pohodnic Ponedeljkove skupine Planinskega društva Lisca Sevnica. Hitro smo z dvema avtomobiloma na izhodišču pohoda v Tržišču,
kjer nam zadiši jutranja kavica. Predvidevamo, da so gozdne poti blatne, zato krenemo po cesti skozi Spodnje Vodale.
Uživamo v zelenju in cvetju ob poti, kljub jutranji uri nam kar prija tudi senca.
Na levi se nam odpre pogled na Zgornje Vodale, v daljavi pa veriga hribov od Kuma do Bohorja - nekateri se sramežljivo zavijajo v meglice. Pri hišah skoraj ni ljudi, odrasli se na delu, otroci v šoli, imamo pa priliko,
da pohvalimo lepo leseno hišico za otroke in cvetoče grme hortenzij v modri barvi.
Vlogo sprejemnega komiteja si vzamejo ovce, ki nas pozdravijo,
mi pa že hitimo skozi Marendol in mimo kapelice pri Jeperjeku.
Bojnik (Otavnik) je naš cilj in v "zavetišču" pri Kraljevih že prijetno diši, Tone pa ponuja zdravila v tekoči obliki
in ponosno razkazuje breskve in hruške, ki bodo rodile bogat sad. Zahvala pridnim rokam, ki skrbijo tudi za drugo sadno drevje, vinograd in vrt.
Pridružijo se nam še trije, ki so včasih hodili z nami, srečanje z njimi je vedno prijetno.
Avtor drugega posnetka: Ljubo Motore.
Slasten bograč pogreje naše želodce, potem pa se moški del odpravi raziskovat Zagrad in Staro Vino, ženske pa se toliko zaklepetamo, da se prepozno odločimo za pohod po okolici. Pa še kavico je treba v miru popiti. Naslednji dan praznujeta Vlasta in Viki obletnico poroke, zato jima voščimo in zapojemo z željo za še mnoga skupna leta. To je tudi naše zadnje srečanje pred poletnim premorom, zato preberem nekaj verzov o skupini:
PONEDELJEK
Nas osem ob osmih: za
razne smeri in lepe poti – za prave ljudi.
Parkirišče Rondo – kaj
bi to b'lo: skupina ljudi zaseda, modruje, kam bi se šlo.
Odločitev je taka, da
prava je vsaka: le pot pod noge, samo, da se gre.
Ljubo je spredaj, da
pot nam razišče, cigareta in mobi, kaj vse tam poišče.
Vinko povsod je, kjer
je pač treba: pomaga, svetuje, če je zadrega.
Drugi pa Vinko, bog si
ga vedi, novim motivom gotov' je na sledi.
Brzinska blagajna
Slavica je: kilometri in kava – vse ji to gre.
Se Elčka zaklinja, da
tja pa ne gre, potem pa v strmino vsako uspe.
Stanka razmišlja, vmes
postoji, recepte, nasvete nam vedno deli.
Kaj bi o Vlasti, ona
kar časti; pridobitev velika, tako, kot se šika.
Moja malenkost se rine
povsod, višina in glas sta mi včasih napot'.
Vsi drugi ste z nami,
v mislih morda; misel je tisto, kar tudi velja.
Je Primož zavetje, Bojnik
kot doma in uživamo vedno kol'kor se da.
Pri druženju našem za
vse naj velja: smo skupaj bogati, vesel'ga srca.
Bojnik, 24. 6. 2019
Da ne bi še odšli:
na mizi so še vilice in kaj hitro tudi bogati narezki. In, da nam ne bi sladkor preveč padel: odličen zavitek.
Ne, hoditi pa ne moremo več. K sreči so šoferji že prej spravili vse avtomobile sem k nam in po lepih željah za počitnice se udobno zapeljemo domov.
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar