Danes smo napolnili kombi: devet nas je od Ponedeljkove skupine Planinskega društva Lisca Sevnica ob pol osmih na parkirišču pri krožišču v Šmarju (Sevnica). Po lepo jesensko obarvani pokrajini se peljamo po Mirenski dolini, mimo Trebnjega, Ljubljane,
na Lomu pa nam zadiši kavica, še posebno nam je dobra tista iz avtomata na bencinski črpalki. Ob cesti že opažamo barvite grme ruja in se veselimo Kraškega roba. Pri Črnem Kalu zapustimo avtocesto in se skozi Kubed in Gračišče zapeljemo
v Sočergo do cerkvice svetega Kvirika.
Že kar takoj nas pozdravijo grmi ruja v žarečih rumenih, oranžnih in rdečih barvah.
Napotimo se po stezi ob Kraškem robu, mimo antene in potem navzdol.
Pod nami je mejni prehod na Hrvaško, med meglicami pa nam od sosedov mežika Buzet.
Nekaj časa nam vreme prizanaša, potem pa začne rositi.
Ne damo se preveč motiti: pot je utrjena, mi pa opremljeni tudi za dež.
Že smo pri naravnem mostu, kjer navadno malicamo, zdaj pa se nekateri potrudimo malo više pod spodmole v ostenju Velega Badina.
Foto: Ljubo Motore.
Foto: Ljubo Motore.
Tako vedrimo in malicamo v slikovitem okolju sten, ki jih je umetniško okrasila narava.
Vračamo se po isti poti in oko odkriva nove in nove lepote ruja, ko se vrnemo do kombija, pa tudi dež poneha. Malo se okrepimo s tekočimi dobrotami, potem pa se odpeljemo. Že tako je policijski avto prišel kontrolirat, če nismo kakšni begunci.
V naseljih do avtoceste ne najdemo nobenega odprtega lokala, zato se pogrejemo s kavo šele na postajališču pri Postojni.
Kljub dežju smo uživali v jesenskih lepotah.
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar