Ob devetih nas je na parkirišču pri krožišču v Šmarju (Sevnica) 15 zbranih od študijskega krožka Spoznavanje vrednot v okviru Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica. Boris nas čaka na Studencu. S štirimi avtomobili se odpeljemo na Studenec in parkiramo pri šoli.
Čisto blizu pa je tudi Borisov novi dom, za katerega mu želimo:
V tem domu naj ti nikoli ne zmanjka kruha, pa nekaj gor ali nekaj zraven.
Naj se vedno najde kaj tekočega in sladkega.
Predvsem pa naj zmeraj zadiši po zdravju, zadovoljstvu, ljubezni in sreči.
VSE DOBRO TI ŽELIMO!
Foto: Irena Medvešek.
Foto: Jože Sečen.
Ogledamo si res lepo urejeno hišo s pohištvom, ki je nekaj posebnega, lučmi in drugo opremo, ki niso kar tako.
V kletni sobi pa nas čaka prava gostija: aperitivi, bogati narezki, pecivo, sadje, potem zadiši še po kavi. Kdo bi hitel od tako obložene mize?
V lepem sončnem dopoldnevu se napotimo preko travnikov ob lepih konjih, opazimo pod robom cvetoče jagode, ki bodo verjetno zrele okrog božiča, potem pa mimo kapelice proti lovski koči.
Krvava luža je za njo, ki nikoli ne presahne, pa nihče ne ve natančno, zakaj tako ime. Mogoče še iz turških časov, ko je bila voda krvava od bojev.
Vračamo se mimo kapelice, ki je že kar majhna cerkvica z zunanjo prižnico, kropilnikom in malim oltarčkom, ki je tudi zunaj. Vidi se, da so jo pred kratkim prenovili.
Mimo Gostilne Janc se napotimo najprej mimo hiš,
potem pa skozi gozd do Matkove kmetije, ki ponuja domače dobrote. Trenutno bi nas težko pogostili zaradi tragične smrti v družini.
Odpre se nam lep pogled na Impolje, Dedno Goro in Poganko.
Klepetamo in se po lepi gozdni poti nekaj časa spuščamo, potem pa gremo skoraj po ravnem do čistilne naprave, ki je skrita v rastju. Na robu gozda sta kar dve znamenji, potem pa nas pot vodi navkreber. Na levi se odpira lepa dolinica s travniki in njivami, nad njo pa kot ogrlica hiše Studenca.
Mimogrede smo spet pri Gostilni Janc, kjer nas najprej pričakajo z aperitivom, potem pa postrežejo z okusnim kosilom.
Še posebno lepo se počutimo, ker smo obkroženi s slikami Zlate Pavlovič.
Nazaj k Borisu gremo po bližnjici mimo župnijske cerkve Marijinega brezmadežnega spočetja, programa pa še ni konec.
Boris razreže torto in rulado, da nam sladkor ne bi preveč padel.
Boris, prisrčna hvala za skrbno načrtovan pohod in vsa kulinarična doživetja!
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar