Tokrat ima četrtkova planinska skupina prostor v kombiju in jaz jim ga seveda takoj zapolnim. Cilj pa je spet Bohinj. Tokrat se zapeljemo do Stare Fužine in od tu skoraj do planine Blato. O blatu ni duha ne sluha, krave pa so že više in tudi mi se odpravimo proti planini Krstenica. Po dobro izhojeni, vendar nemarkirani poti, nas vodi domačin in najbolj smo veseli sence po gozdu in osvežujočega vetriča. Na planini se ne damo zapeljati, hitimo naprej proti planini Jezerce. Zdaj sonce že laže pride do nas, ampak veter nas še vedno prijetno hladi. Med macesni in ruševjem rdijo lise rododendrona, više pa je veliko malega in velikega encijana, spominčic, rožnordečega dežena, planik, murk. Okrog nas je stena gora in kar tri od njih se imenujejo "stog", kar je v teh krajih izraz za kozolec. Mi se namenimo povzpeti na Jezerski Stog, ob naši nameri pa nam veter že kar malo nagaja. Vzpenjamo se ob krpi snega, ki jih je letos v gorah še kar veliko, na grebenu pa se nam odpre čudovit razgled od Uskovnice in Voj do Tosca, Vodnikovega doma, Planike in Triglava, na jugu pa se nam dobrikajo Vogel in drugi izzivi. Veter je tu tako močan, da se mu moramo kar močno upirati. Na vrhu si zaslužimo malico, saj smo 900 metrov višinske razlike premagali v treh urah, med hojo pa še pridno fotografirali. Navzdol je treba še bolj previdno in Vinko že vrti volan na poti proti domu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar