Udeleženci tabora Ukrajina 2010 nismo zapravili vsega zbranega denarja niti na zaključni večerji, ostalo nam ga je dovolj še za enodnevni izlet. Kam drugam, kot v hribe? Zaželeli smo si zlatih barv macesnov na Slemenovi špici ali ognjenih odtenkov kraškega ruja, pa nam je vreme ponagajalo. Bolje je, da ostanemo v osrednji Sloveniji. Po vstopu zadnjih potnikov v Zagorju se hitro dogovorimo: najprej na kavo v Kisovec, potem pa preko Trojan do Letuša. Tam pa pot pod noge proti Čreti. Tri ure hoje obljubljajo smerokazi in že kar na začetku nas razveselijo lepe barve gozdov in travnikov, ki nas spremljajo vso pot.
V hrib, pa po ravnem, malo po cestah, še več po stezah, preko travnikov, mimo redkih hiš, skozi gozdove...
Pogledi uhajajo proti Uršlji gori, ki ima belo kapo, kar blizu se nam zdi tudi Raduha, in že smo pri cerkvi na Čreti. Spustimo se do planinskega doma 1. štajerskega bataljona, ki pa je zaseden.
Kljub temu nam pred domom prijazno postrežejo s čajem, joto in zelo dobro kavo. V dolino se napotimo proti Vranskemu: bogate bukve šumijo nad nami, brodimo po listju pod njimi, odpirajo pa se tudi že pogledi v dolino. Pod samotno hišo na Selu pri Vranskem kar dolgo časa opazujemo mogočnega kozla, potem pa uživamo po prijetni stezi skozi gozd in po travnikih nad Vranskim. Še okusna Olgina potratna potica in požirek rujnega, kratek postanek na Trojanah, da ne pozabimo na krofe in - našega druženja je konec. Na svidenje do naslednjega tabora! Mogoče pa se dobimo še kaj vmes, da obdržimo kondicijo.
Več fotografij:
Video:
Spletni strani:
Ni komentarjev:
Objavite komentar