Od časa do časa prija malo razvajanja v toplicah. S Tilčko sva se odločili za Terme Olimia v Podčetrtku. Toplice so to, ampak terme - to menda lepše zveni.
PONEDELJEK, 18. 10.
Šele ob pol dvanajstih kreneva na vlak, v Zidanem Mostu in Celju prestopiva in ob pol treh sva v Podčetrtku. No, vmes je v Celju ena uro čakanja, ampak počasi se daleč pride. Podčetrtek ima kar tri železniška postajališča: pri kampu, pri hotelih in v naselju.
Najin hotel Breza je takoj čez cesto in je po preurejanju še posebno lep z lesenimi balkoni in cvetjem na njem. Sicer pa so toplice očitno bile poligon za različne arhitekte in je tako nastalo pravo sračje gnezdo različnih oblik. Najnovejši pridobitvi sta Wellness Orhidelia, ki izgleda kot vesoljska postaja na Luni, pod cesto pa je velika temna škatla - športna dvorana. Saj vsaka zgradba zase nekje na samem sploh ne bi slabo izgledala, takole skupaj pa... Škoda: zamujena priložnost za enoten izgled in dober vtis.
Na recepciji so prijazni, soba je prijetna: na posteljah naju čakajo kopalni plašči in labodi, oblikovani iz brisač, čokoladica, program animacije, na televizijskem ekranu poimenski nagovor in dobre želje za ugodno počutje. Hitro razpakirava in se sprehodiva do naselja, ki je res lepo urejeno. Hoteli in bazeni so povezani s podzemnimi hodniki, tako se lahko lepo po suhem in toplem greva kopat v Wellness center Termalija. Nič ne pomaga: morava se navaditi teh čudnih izrazov. Le zakaj ne rečemo "center dobrega počutja"? Ker se raje kopava zunaj, pokrita bazena samo preplavava, potem pa se zabavava v različnih tokovih. Prehod v drugi del kopališča ni najbolj posrečen, saj je treba prehoditi precej mrzle prostore samopostrežne restavracije, igralnice za otroke, prostore z ležalniki... Po izdatnem namakanju nama tekne večerja v samopostrežnem stilu, kjer je treba presneto paziti, da se ne naješ preveč.
TOREK, 19. 10. 2010
Hotelski bazen je odprt že ob šestih zjutraj in plavanje v njem nama je jutranja telovadba. Seveda ne preveč intenzivna, ker je voda s 35 stopinjami kar utrujajoča. Zajtrk je spet zelo bogat: ponujajo celo ajdove žgance z ocvirki in koruzne z mlekom. Bravo!
Vremenska napoved za ta teden ni najboljša, ampak danes je vedro in dopoldne izkoristiva za sprehod v Olimje, kjer obiščeva minoritski samostan z Marijino cerkvijo in staro lekarno. Prijetno se je sprehoditi med gredicami z zdravilnim zelišči, v bližini vabi tudi čokoladnica, više na hribu pa jesenske barve gozda in vinogradov. In Jelenov greben z divjadjo, ki je že tako navajena ljudi, da je koruzo kar iz roke.
Vračava se po isti poti: po prijetni dolini, kjer ob cesti poteka kolesarska in sprehajalna steza, krasi pa jo tudi cerkev Device Marije na Pesku s pokopališčem. Po malici greva raziskovat še kamp, kjer je kljub hladnemu vremenu nekaj gostov tudi v počitniških hišicah. Potem pa kopanje in večerja. Tako utrujeni sva od celodnevnega programa, da pustiva televizor kar lepo počivati in se zgodaj spraviva spat.
SREDA, 20. 10. 2010
Po jutranjem kopanju in slastnem zajtrku greva spet na teren. Najin današnji cilj je naselje Podčetrtek in grad nad njim. Občudujeva lepo urejeno krožišče in mostičke čez potok, pri hišah pa ljudje kar tekmujejo z okrasnim grmičevjem in rožami. Pokukava v cerkev svetega Lovrenca, potem pa se po grabnu napotiva proti gradu nad naseljem, ki je že v 15. stoletju pridobilo trške pravice. Sodni in trški dnevi so potekali ob četrtkih, od tega ima kraj tudi ime.
Grad arhivi prvič omenjajo v 12. stoletju, današnjo mogočno podobo pa je dobil v 18. stoletju z grofi Attemsi. Pogled nanj od daleč je varljiv, ko prideš bliže, vidiš vso bedo propadajoče stavbe, ki je očitno nihče ne zna izkoristiti. Ne gradu, ne velike stavbe pod njim.
Vremenska napoved se danes uresniči in sredi dneva začne deževati in potem ne neha do večera. Prijetno je na toplem v hotelski sobi ob dobri knjigi, namočiva se spet v bazenih in obilno večerjava.
ČETRTEK, 21. 10. 2010
Danes ne dežuje več, se pa vlačijo po dolinah in hribih goste megle.
Kljub temu je po jutranjem kopanju in zajtrku prijeten sprehod na Imensko Gorco, kjer vesele barve vinske trte premagajo meglice.
Popoldne se odločiva za izlet v Rogaško Slatino s cestnim vlakcem. Voznik "preoblečenega" traktorja in vodič sta oblečena v posebne uniforme in v obeh vagončkih vlada veselo vzdušje. Peljemo se po lokalni cesti ob Sotli in zaslužimo si celo nekaj sonca.
Vodič nam lepo predstavi pokrajino, nas popelje v steklarno na ogled pihanja stekla in po nakupih, potem pa še med zdraviliške hotele.
Tu namenimo več pozornosti Kristalni dvorani in hali za pitje zdravilne vode, dovolj časa pa je tudi za kavico in kakšen prigrizek. Tudi na povratku je razpoloženje na višku, saj žrebamo nagrade in poplaknemo grla z domačo kapljico. Samo še za večerjo je čas, potem pa počivat.
PETEK, 22. 10. 2010
Še zadnje kopanje v hotelskem bazenu, potem pa sprehod okrog hotelov za slovo. Treba je poravnati račun in spakirati. Ob pol enih prisopiha vlak in mimogrede sva v Celju. Na poti lahko občudujeva jesenske barve, ki se bleščijo v soncu. V Celju si privoščiva malico v postajni restavraciji, potem pa zrineva na nabasan vlak za Sevnico. K sreči v Zidanem Mostu ni treba prestopati in ob pol štirih sva doma. Šele tu se zaveva, da sva si te jesenske počitnice privoščili en teden prezgodaj, šolarji jih imajo šele naslednji teden. No, vsaj pretirane gneče ni bilo.
Več fotografij:
Video:
Spletne strani:
Ni komentarjev:
Objavite komentar