Ker ni na voljo kombija, ponedeljkova skupina potuje z dvema osebnima avtomobiloma proti Dolenjski. V Tržišču nam zadiši kavica, potem pa preko Malkovca hitimo proti Dolenjim Laknicam med Mokronogom in Šmarješkimi Toplicami. Ozračje je ravno prav mrzlo, tla pomrznjena in odpravimo se v hrib po gozdni cesti.
Kmalu nas v gozdu čaka presenečenje: mogočne razvaline gradu Spodnji Čretež, ki je bil zgrajen v 13. stoletju, leta 1770 pa je vanj udarila strela in ga uničila. Ne moremo se načuditi obsegu zgradbe in dejstvu, da mesto ni bolj znano.
V gozdu nad njim gospoduje romanski stolp Zgornji Čretež iz 12. stoletja s skoraj dva metra debelimi zidovi in čudovito obdelanimi kamni. Še danes so robovi kot bi jih odrezal, stene pa krasi mogočni bršljan. Ko se še malo povzpnemo, pridemo do razvalin graščine Čretež, kamor so se grajski upravitelji Spodnjega Čreteža preselili po letu 1770. Veliko jaso z lovsko prežo na eni strani obkroža gost pas smrek.
Po cesti med njimi pridemo do novodobnega Posestva Pule, na katerem pa ima Anderličev rod in njihova domačija tradicijo že od leta 1627. Danes je to hotel s štirimi zvezdicami, ki pa je do konca marca zaprt.
Mimo samotne kmetije se spustimo po gozdni cesti levo v dolino, kjer nas čaka potok z neštetimi meandri. Na hitro pomalicamo, potem pa kar dolgo hodimo po lepi cesti ob potoku, se povzpnemo levo v hrib in zakorakamo strmo spet v dolino do avtomobilom. Kar ne moremo se načuditi, da smo tako lepo zašpilili klobaso in tri ure uživali na zanimivi poti z neštetimi lepotami.
Da ne bi bili prehitro doma, se zapeljemo do vasi Slape z zanimivo cerkvijo, kjer na pokopališču počivajo člani rodbine Jombart-Ulm, ki je vse od leta 1825 pa do druge svetovne vojne imela v lasti gospostvi Klevevž in Zbure. V cerkvi je grobnica Jurija pl. Moscona, ki je Klevevž kupil v 17. stoletju. Okrog pa se razprostirajo sadovnjaki na nekdanjem posestvu gradu Klevevž.
Zgradili so ga leta 1265, med vojno je bil nemška postojanka, zato so ga partizani požgali in je ostalo le nekaj zida. Pod njim pa je pravi biser: naravni spomenik Klevevž s sotesko Radulje med Homskim hribom in grajskim gričem, podzemnimi jamami s toplimi izviri in netopirji.
Mimo nekdanje grajske žage in mlina se sprehodimo do bazenčka s toplo vodo, više v hrib pa nas popelje strma steza z močno leseno ograjo ob spenjeni Radulji, ki je z nekaj ledenimi okrasi še posebno lepa.
Mize in klopi vabijo k pikniku in vrniti se bo treba, ko bo topleje in bo narava odela te lepote v zeleno obleko.
Preko Velikih Poljan in Klenovika se odpeljemo proti Bojniku (Otavniku), kjer imamo pri Slavici in Tonetu že kar stalno zavetišče. Obvezna dezinfekcija, malico zalijemo z dobro kapljico, kmalu pa zadiši tudi po kavi. Na poti so tu in tam okrog nas poplesavale snežinke, ob odhodu z Bojnika pa je okrog nas pravi snežni metež. Zima se še ne poslavlja!
Več fotografij:
Video:
Spletne strani:
Ni komentarjev:
Objavite komentar